V sredo, 17. maja 2023, je na Brezovici pri Ljubljani potekala novinarska konferenca glede ukrepov upravljanja z nutrijo, invazivno tujerodno vrsto na zavarovanem območju Krajinski park Ljubljansko barje.

Nutrija je v Sloveniji tujerodna vrsta in spada med invazivne vrste. To pomeni, da s svojo pojavnostjo, prisotnostjo in širjenjem ogroža ekosisteme in avtohtone rastlinske ter živalske vrste, ki živijo na istem območju. V Sloveniji se nutrija hitro širi, hrani pa se tako z nadzemnimi kot podzemnimi deli obrežne vegetacije ali kmetijskih kultur. Izkopani rovi povečujejo učinek erozije in izpiranja ter siromašenja zemlje.

V letu 2023 se bo zato na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, po izredni odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v sodelovanju z lokalnimi lovskimi družinami, začel izvajati naravovarstveni ukrep odstranitve nutrije iz naravnega okolja.

V naravnem okolju se je ta izvorno južnoameriška vrsta v Sloveniji znašla v 30tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj osebkov pobegnilo s kožuhovinskih farm. Razširjena je predvsem v porečjih reke Ljubljanice in Rižane, opažajo pa jih vedno več tudi ob Savi in Muri. »Konkretno število nutrij na naših tleh danes ni znano, trend rasti pa kaže, da se je v zadnjem desetletju število nutrij podvojilo, če ne potrojilo. Zaskrbljujoč pa je predvsem njen disperzijski potencial, saj osvaja vedno nova območja. Redni lovski napor preprosto ne zadošča več,« je na novinarski konferenci pojasnil dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije.

»Bernska konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov je nutrijo leta 2016 uvrstila na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki jih je potrebno odstraniti iz okolja. Prav tako je nutrija na podlagi Uredbe EU invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva EU in jo je potrebno izloviti na celotnem območju pojavljanja,« je povedal Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (v nadaljevanju JZ KPLB), ki je zadolžen za koordiniranje izlova. Izrecno je poudaril tudi, da bo izlov potekal izključno na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, in sicer v občinah Ig, Vrhnika in Brezovica.

Lov se bo izvajal na lovnih in nelovnih površinah tako podnevi kot ponoči, s pomočjo pasti živolovk. Posebna pozornost bo namenjena bližini večjih naselij, saj se tam zaradi večje dostopnosti hrane lahko oblikujejo močna jedra, od koder se vrsta širi na ostala območja.

V letošnjem letu je bilo za namene patološkega pregleda in ugotovitev zdravstvenega stanja populacije na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani dostavljeno 80 nutrij. »Namen preiskav je oceniti zdravstveno stanje živali in primernost nadaljnje uporabe nutrij za prehrano živali. Na osnovi preliminarnih rezultatov raztelesb, parazitoloških in histopatoloških preiskav ocenjujemo, da je zdravstveno stanje nutrij v pregledani populaciji dobro in ne predstavlja znatnega tveganja za prenos bolezni na živali drugih vrst ali človeka,« je povzela dr. Diana Žele Vengušt z inštituta. Preiskave so sicer še v teku, izvedene pa bodo na skupno 100 primerkih.

Sonja Rozman z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je izrazila polno podporo ukrepu: »Nutrija je invazivna tujerodna vrsta, ki je na seznamu evropske Uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Vse države članice smo po tej Uredbi dolžne zagotavljati odstranitev ali obvladovanje širjenja vrst, ki jih ta uredba določa. Odlov z živolovkami je v tujini preverjena najbolj učinkovita metoda obvladovanja populacij nutrije, ki hkrati povzroča najmanjše trpljenje živali. Ljubljansko barje je krajinski park in območje Natura 2000, zato je ukrepanje na tem območju za ohranjanje narave zelo pomembno.« Povedala je, da je ukrep skladen z nacionalnim akcijskim načrtom upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami in povzela, da je obvladovanje nutrije nujno, saj s tem preprečujemo izpodrivanje domorodnih vrst in ohranjamo njihove življenjske prostore, predvsem obvodne habitate.

»Izlov bo izvajan v skladu s priročnikom »A manual for the management of vertebrate invasive alien species of Union concern, incorporating animal welfare« z visoko stopnjo strokovnosti in diskrecije v času, ko v parku praviloma ni obiskovalcev,« je poudaril Janez Kastelic. Napovedal je še, da bo ukrep depopulizacije nutrij na območju parka trajal več let in da bodo izkušnje, pridobljene ob izlovu na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje dragocene za nadaljnje odločanje o upravljanju z nutrijami tudi na drugih žariščih v Sloveniji.

V četrtek, 25.5.2023 je bila tema izlova nutrij ponovno obravnavana v oddaji 24ur zvečer, kjer sta se soočila predstavnika Krajinskega parka Ljubljansko barje in Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra. V zvezi z izjavami v oddaji, na povezavi odgovor na prispevek.

V preteklem tednu semo pred napovedanim dežjem uredili okolico mlak, ki smo jih z namenom zagotavljanja vodnih življenjskih okolij za dvoživke izkopali tekom zadnje zime.

V okolici izkopov je na številnih mestih nastala odprta površina. Ker na goli zemlji hitro vzklijejo semena invazivnih tujerodnih vrst, smo okolico mlak zdaj zasejali s travno mešanico in varovalnim posevkom, kar bo preprečilo razrast nezaželenih vrst. Invazivne tujerodne vrste namreč s svojimi gostimi sestoji predstavljajo slabo življenjsko okolje za domorodne vrste.

Aktivnosti za izboljšanje travniških površin so del akcije, namenjene izboljšanje stanja kopenskih habitatov dvoživk, ta pa je del projekta LIFE AMPHICON. Površine, na katerih se aktivnosti izvajajo, je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje odkupil za namene varstva narave.

V preteklem letu so bili v okviru projekta zaključeni še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč, tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo modro stožko ter travnikov za strašničinega mravljiščarja. Ustrezno upravljanje zemljišč je namreč nujen predpogoj za ustvarjanje pogojev za izboljšanje stanja najbolj ogroženih vrst ter njihovih habitatov.

Največ aktivnosti je bilo namenjenih izboljšanju stanja mokrotnih travnikov na skupno 146 ha zemljišč, pri čemer so ukrepi obsegali predvsem prilagojeno košnjo in mulčenje travnikov ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. Na travnikih, kjer živi barjanski okarček, je večkrat letno potekalo ročno odstranjevanje krhlike in zlate rozge ter urejanje mejic. Prav tako so bili travniki na območju ponovne naselitve barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost mozaično pokošeni. Z mozaično košnjo se namreč prepreči zaraščanje površin z lesno vegetacijo, hkrati pa se na nepokošenem delu travnika vsako leto ohrani del habitata za nadaljnji razvoj metuljev.

Zelo uspešna zadnja sezona doselitve barjanskega okarčka

V letu 2022 je bila v okviru projekta zaključena še zadnja, tretja sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj je bilo število prenesenih osebkov v naravo za 34 višje od zastavljenega cilja. V Naravni rezervat Iški morost je bilo prenesenih 132 osebkov, v izvorno populacijo na lokaciji Mostišče pa 22. V letu 2022 je bila stopnja uspešnosti izleganja metuljev 85 % in je bila višja kot v prvi in drugi sezoni gojenja osebkov. V letu 2022 je bila izdelana ocena velikosti izvorne in novo osnovane populacije. Na podlagi rezultatov terenskih popisov je bila populacija na Mostišču ocenjena na 311 samcev in 201 samic barjanskega okarčka. Vzpodbudni so tudi rezultati popisa velikosti novo osnovane populacija v Naravnem rezervatu Iški morost, ki je bila ocenjena na 133 osebkov.

Na Ljubljanskem barju našli puščavnika

Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo  so v lanskem letu potrdili tudi uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju. Puščavnik je največja evropska vrsta minice in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Zaradi pomanjkanja starih dreves na Ljubljanskem barju so bili na območju Mestnega loga in Gmajnic v pomoč nameščeni posebni zaboji (gojilnice) iz hrastovega lesa, kamor je bilo v letih  2019 in 2020 v okviru projekta PoLJUBA naseljenih skupno 225 ličink, ki so izvirale iz bližnjih še ohranjenih populacij. Ena takih živi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Lani so se v  nastavljene prestrezne pasti ujeli trije odrasli osebki, s čimer so potrdili uspešnost doselitve.

Pot med jelšami odpira svoja vrata letos poleti

Pripravljeno pa je tudi vse za pričetek del za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec  leta 2021, bo zaradi izrednih razmer v času pandemija covid-19 ter posledične rasti cen surovin v svoji končni podobi zaživela predvidoma to poletje.

O projektu PoLJUBA:

 Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice in kosca, travniške ptice selivke, za katero je Ljubljansko barje še do nedavnega predstavljalo najpomembnejše območje gnezdenja v vsej državi.

 Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

 Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija.

Interventna dela za sanacijo jezu pri Srednjem ribniku v Dragi pri Igu se bodo kmalu začela. Danes smo zato iz ribnika pričeli izpuščati vodo. Praznjenje bo trajalo predvidoma do srede.

Čeprav je varovalna ograja uspešno preprečila dostop večini dvoživk (v dobrem tednu smo jih ob njej našli in na varno preselili skoraj 4000), smo v preteklem tednu tudi v Srednjem ribniku našli manjše število mrestov.

Pred pričetkom sanacijskih del smo zato organizirali njihovo preselitev iz Srednjega v Veliki ribnik. Izpraznitev Srednjega ribnika bo kratkotrajna, v tem času pa ne bo prišlo do popolne izsušitve.