Prebivalci in obiskovalci Ljubljanskega barja zagotovo opazite pester mozaik dreves, travnikov, njiv in mejic, nekoliko manj pa je viden preplet površinske vode in podzemne vode, ki počasi, a vztrajno, izginjata iz močno preoblikovane pokrajine Ljubljanskega barja. Dobri poznavalci Barja bodo vedeli, da smo z namenom zagotavljanja boljših razmer za ogrožene vrste, vezane na vodna okolja, v Krajinskem parku Ljubljansko barje od leta 2020 v sklopu različnih naravovarstvenih projektov (npr. Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – PoLJUBA ter Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON) vzpostavili več kot 130 novih mlak.

Raznovrstni pupki, urhi, rjave žabe in zelene rege, domorodna želva močvirska sklednica in številne druge živali, ki del ali vse življenje preživijo v vodi, so na Ljubljanskem barju ogroženi zaradi izginjanja njihovih življenjskih prostorov ter razširjanja invazivnih tujerodnih vrst, ki z domorodnimi tekmujejo za življenjsko okolje in prehranske vire. Mlake različnih velikosti in globin tako predstavljajo nov življenjski prostor za številne ogrožene vrste: pupki imajo radi globlje mlake, obraščene z vodnim rastlinjem, v katerega zavijajo svoja jajca, urhi plitve in toplejše luže, ki omogočajo hiter razvoj njihovih paglavcev, želve pa bodo hvaležne, če bodo ob mlaki našle primerna mesta za sončenje.

Strokovni sodelavci Krajinskega parka Ljubljansko barje mlake redno pregledujejo, da preverijo prisotnost ogroženih vrst, in skrbijo, da so mlake v dobrem stanju. Po nedavnih poplavah je bil opravljen pregled 21 mlak, ki pa je prinesel nekaj zanimivih ugotovitev rezultatov.

Sum, da so poplavne vode v mlake zanesle nezaželene in predvsem invazivne tujerodne vrste rib, se je izkazal za utemeljenega! V mlakah so se tako poleg različnih ogroženih vrst dvoživk in plazilcev (veliki pupek, navadni pupek, hribski urh, močvirska sklednica), znašle tudi tri domorodne vrste rib: klen, rdečeoka in zavarovana riba činklja, predvsem pa veliko število osebkov invazivne tujerodne vrste sončnega ostriža in srebrnega koreslja – tega poznamo zlasti pod imenom »zlata ribica« (glej naslovno sliko).

Invazivne tujerodne vrste rib se iz vode najlažje odstrani s selektivno metodo elektro izlova. V vodo se z električnimi palicami spusti rahel električni tok, ki ribe v bližini privabi in začasno omrtviči. Z mrežo se osebke zajame in natančno določi vrsto, razvojno stopnjo in spol. Invazivne vrste rib se odstrani, domorodne pa preseli v bližnje jarke, da ne ostanejo ujete v mlaki.

Od najpogosteje prisotnih invazivnih tujerodnih rib na Ljubljanskem barju je zagotovo sončni ostriž, ki je bil v Evropo prinesen kot okrasna riba ali hrana za ribje mladice v ribogojnicah. Ob prebegu v naravno okolje se je odlično prilagodil in nenadzorovano širil. Na Ljubljanskem barju je prisoten v številnih manjših vodotokih, od letošnjega leta naprej pa poskušamo njegovo število omejiti z elektro izlovom. Sončni ostriži so bili pri pregledu prisotni v 5 od 22 pregledanih mlak, v 3 mlakah je bilo več kot 10 osebkov sončnih ostrižev.

Srebrni koreslji so bili najdeni v dveh mlakah, ki se nahajata najbližje Ljubljani. Kljub temu da je njihov vnos v naravno okolje prepovedan, se lastniki, naveličani teh okrasnih rib, prevečkrat zatečejo k neodgovornemu izpustu v najbližjo mlako. Pri tem lahko prisotnost srebrnega koreslja izrazito negativno vpliva na domorodno favno – v eni od mlak smo tako našli tudi ličinko velikega pupka, ki je bila močno pogrizena; v mlaki, polni zlatih ribic, je očitno skoraj končala kot kosilo. Iz obeh mlak je bilo z elektro izlovom odstranjenih več kot 200 osebkov zlatih ribic.

Poleg tujerodnih invazivnih vrst živali smo ob pregledu v mlakah na novo opazili, in tudi odstranili, invazivno tujerodno vrsto vodne leče in račje zeli, ki nosi pomenljivo ime vodna kuga. Obe vrsti ob neukrepanju hitro prerasteta celotno vodno telo in zatreta rast vseh drugih rastlinskih vrst.

Preglede bomo v Krajinskem parku Ljubljansko barje še naprej izvajali, se zavzemali za varovanje ogroženih vrst in za vzpostavljanje njihovih izginjajočih habitatov, skupaj s prebivalci in obiskovalci pa moramo poskrbeti, da z odgovornim ravnanjem pripomoremo k ohranjanju naravnega okolja, brez invazivnih tujerodnih vrst. Če na Ljubljanskem barju opazite kakšno invazivno tujerodno vrsto, rastlinsko ali živalsko, vas prosimo, da nam to sporočite na invazivke@ljubljanskobarje.si.

 

Na Ljubljanskem barju robove kmetijskih zemljišč pogosto označujejo različno široki pasovi drevja in grmovja – mejice. Čeprav razmejujejo posamezne parcele ter krajino, od koder izhaja tudi njihovo poimenovanje, hkrati delujejo tudi kot povezovalni element. Povezujejo različne življenjske prostore, v katerih ima dobre pogoje za življenje pester nabor rastlinskih in živalskih vrst.  V krajinskem parku smo na zemljiščih, ki smo jih v zadnjih nekaj letih pridobili v upravljanje, v okviru obnove mokrotnih travnikov skupno zasadili že več kot kilometer novih mejic. Te v prvih letih rasti potrebujejo precej skrbi in nege.

Letošnje neobičajno mokro poletje je bilo naklonjeno rasti novim potaknjencem vrbe, poskrbelo pa je tudi za bujno rast okoliških rastlinskih vrst, ki so zastrle nove mejice, posajene v zadnjih sezonah.

V teh dneh smo zato opravili jesenska negovalna dela na mejicah med Igom in Škofljico, ki smo jih zasadili v letu 2022 in v začetku pomladi 2023. Nekateri potaknjenci so bili zaraščeni z visoko rozgo in poležano travo, zato nam je ročno odstranjevanje zarasti vzelo kar nekaj časa. Z obkošnjo mejic, predvsem pa z odstranitvijo  visoke in invazivne zlate rozge, smo poskrbeli, da bodo imele mlade rastline vrb in drugih grmovnih ter drevesnih vrst dovolj svetlobe in prostora za uspešno razrast in bodo lahko kmalu predstavljala varno zavetje tamkaj živečim živalskih vrstam.

 

Kaj imata skupnega Krajinski park Tivoli Rožnik in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje?
Kako s kolesom iz Mestnega parka Tivoli do Mestnega parka Rakova jelša?
Kje v Mestnem parku Rakova jelša se nahaja Pot med jelšami?

Vse to in še več so izvedeli udeleženci kolesarskega vodenja iz Tivolija do Rakove jelše. Na nekoliko zaspano sobotno jutro se nas je pred čolnarno v Tivoliju zbralo 15 kolesarjev. Naravovarstvena svetnica Mateja Nose Marolt nam je na kratko predstavila Krajinski park Tivoli Rožnik in Šišenski hrib. Sledilo je kolesarjenje do Mestnega parka Rakova jelša, kjer smo si najprej ogledali razstavo Krajinski parki v Mestni občini Ljubljana. Naravovarstveni svetovalki Barbara Vidmar in Maša Bratina sta obiskovalcem na 8 postajah Poti med jelšami predstavili pomen ohranjanja mokrotnih barjanskih travnikov ter izbrane ogrožene živalske vrste.

Imeli smo se tako lepo, da smo sklenili, da tak izlet ponovimo tudi naslednje leto v maju in septembru.

Na Ljubljanskem barju izvajamo številne aktivnosti za varstvo dvoživk, ene najbolj ogroženih skupin vretenčarjev na svetu. Poleg zagotavljanja ustreznih vodnih habitatov (v pretekli zimi smo izkopali 50 novih mlak), za  uspešno preživetje potrebujejo tudi primerno okolje na kopnem. Še posebej pomembni so mokrotni travniki, ki jih številne dvoživke uporabljajo kot prehranjevalni habitat. Njihove obnove se lotevamo na različne načine, med drugim s prilagojenimi režimi košnje, odstranjevanjem invazivnih tujerodnih rastlin ter sajenjem mejic. Nedavno pa smo izvedli tudi prenos zaplat travne ruše, ki bodo zagotovile dragoceno semensko banko značilnih rastlin mokrotnih travnikov.

Zaplate travne ruše smo prevzeli od Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Na njihovi Raziskovalni postaji Barje je namreč zadnja tri leta v okviru projekta Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – PoLJUBA potekalo gojenje barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus). Travna ruša s travo modro stožko (Molinia caerulea) je omogočala preživetje njihovih gosenic v ujetništvu, zdaj pa bomo njene ostanke uporabili pri obnovi površin mokrotnih travnikov.

Zasajene ploskve travne ruše bodo služile kot vir semen za obnovo površin, ki smo jih v preteklih sezonah očistili lesne zarasti, prepredene z invazivnimi tujerodnimi vrstami. S prenosom celotnih zaplat rastlinja se izognemo nekaterim izzivom, ki se pojavijo pri nabiranju avtohtonih semen. Glavna prednost je, da prenos zagotavlja semenenje celotne rastlinske združbe, medtem ko pri košnji ali ročnemu nabiranju semena nekaterih vrst morda še niso dovolj zrela. Prednost presajanja je tudi v tem, da skupaj z rastlinami na travnik prenesemo ustrezno mikrobno združbo, ki lahko pozitivno vpliva na uspešno kalitev semen in rast novih rastlin.

Pričakujemo, da bo travna ruša uspešno prestala presajanje in tako omogočila hitro obnovo površin, na obnovljene mokrotne travnike pa se bodo kmalu vrnile ogrožene živalske in rastlinske vrste. Pridobljene izkušnje nam bodo izdatno koristile tudi pri načrtovanju novih ukrepov za obnovo mokrotnih habitatov. Za pomoč se zahvaljujemo Nalu in Brini, dijakoma Biotehniškega centra Ljubljana, ki sta nam na pomoč priskočila med opravljanjem prakse.

 

Ob pričetku letošnjega Evropskega tedna mobilnosti vas v soboto, 16. septembra, vabimo na kolesarski izlet, na katerem bomo povezali dve zavarovani območji narave v Mestni občini Ljubljana. Pot bomo začeli v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V kratki predstavi bomo spoznali naravovarstveni pomen te zelene oaze sredi mesta in ukrepe za ohranjanje tega območja. Nato se bomo s kolesom podali na 3,5 km dolgo pot do Mestnega parka Rakova jelša. Ogledali si bomo razstavo s predstavitvijo vseh štirih krajinskih parkov v Mestni občini Ljubljana, po ogledu razstave pa sledi kolesarjenje po 3 km krožni Poti med jelšami. Kolesarski izlet bomo zaključili na vstopni točki na Rakovi jelši.

ZBOR: ob 9h pri Čolnarni v mestnem parku Tivoli

DOLŽINA POTI: Tivoli – Rakova jelša: 3,5 km
DOLŽINA TEMATSKE POTI: Pot med jelšami: 3 km

TRAJANJE: Celoten program bo trajal okvirno 3 ure, zaključek na Rakovi jelši. Vodenje je brezplačno, obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si
Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.

OBVEZNA OPREMA: lastno kolo, zaščitna oprema (obvezna za udeležence do 18. leta, čelado priporočamo tudi odraslim), voda in (po potrebi) malica v nahrbtniku.

Vabilo na kolesarski izlet

Mednarodna noč netopirjev je dogodek (MNN), ki po svetu poteka že vse od leta 1997, pri njem pa danes sodeluje več kot 30 držav. Slovenija se je praznovanju temu dogodku prvič pridružila leta 1999 in od takrat Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z mnogimi drugimi organizacijami vsakoletno organizira različne osveščevalne aktivnosti. Namen MNN je izobraževanje javnosti o biologiji, pomenu in varstvu netopirjev ter njihovih habitatov preko raznolikih aktivnosti: predavanj, razstav, vodenih sprehodov s poslušanjem in opazovanjem netopirjev ipd.

Letos MNN poteka na kar 7 lokacijah v Sloveniji in veseli smo, da je ena tudi na Ljubljanskem barju:

KJE? Zborno mesto: Na parkirišču pred cerkvijo Sv. Duh v Vnanjih Goricah
KDAJ? V soboto, 15. 9. 2023, med 16.15 in 20.15
KAJ? Delavnice in aktivnosti za otroke, predavanje, opazovanje netopirjev
ORGANIZATORJI: Zavod RS za varstvo narave (OE Ljubljana), Občinsko društvo podeželske mladine in
družin Brezovica, Livia liberte kulturno in umetniško društvo
KONTAKTNE OSEBE: Karolina Rebernik (01 2445 370, karolina.rebernik@zrsvn.si), Drago Stanovnik (051
344 688, drago.stanovnik@gmail.com), Kaja Kramer (041 439 063, livia.liberte@gmail.com)

Bolj podroben program si lahko preberete tu.

Če še niste prepričani, ali bi se udeležili katerega od dogodkov MNN, spodaj podajamo še nekaj zanimivosti iz sveta teh skrivnostnih letalcev:

Netopirji so edini sesalci, ki so sposobni aktivnega leta. Ta unikatna sposobnost jim v kombinaciji z eholokacijo daje izreden ekološki pomen, saj med drugim močno prispevajo k uravnavanju populacij žuželk in drugih členonožcev v okolju. Žal pa ljudje netopirje zaradi skrivnostnega nočnega življenja in neresničnih vraž, ki krožijo o njih, pogosto smatrajo kot neprijetne živali, ki se zapletajo v lase ali pa nadlogo, ki se jim je zaredila na podstrešju. Zato pogosto pride do preganjanja netopirjev iz zatočišč, uničevanja zatočišč ali celo pobijanja. Zaradi tega so danes netopirji med najbolj ogroženimi vrstami sesalcev v Sloveniji in svetu.

Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njej obiskovalci lahko spoznajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede.

Pot med jelšami pa je le eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja projekta na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju. Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja.  Odkupljenih je bilo kar 77 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, predvsem na območju med Igom in Škofljico. S tem bodo lažje zagotavljali trajnost rezultatov tudi po koncu projekta, saj bo z zemljišči še naprej upravljal JZ KPLB, tudi v sodelovanju z lokalnimi kmeti preko skrbniških pogodb.

Med ključnimi dosežki projekta sta tudi uspešno izvedena ukrepa za živalski vrst, ki sta bili tik pred izumrtjem, in sicer doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju. Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju. Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč.

Projekt se s 30. septembrom 2023 zaključuje, kar pa ne pomeni, da se zaključujejo tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Kot je povedala Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA, je posebna pozornost namenjena tudi ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja. Na območju Rakove jelše, so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je za namene izvedbe projektih aktivnosti predala v brezplačno uporabo kar 16 ha svojih zemljišč, izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov. Nekoč zapuščeno in zaraščeno območje je danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov. To pa bodo obiskovalci lahko opazovali in doživeli ob sprehodu po na novo vzpostavljeni trikilometrski krožni tematski Poti med jelšami. Primerna je za obisk peš ali s kolesom, ustavijo pa lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo. Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB. V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine.

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je ob odprtju poti poudaril, da ohranjanje narave in okolja v današnjem času postaja prva prioriteta. Da se je ta projekt financiral s sredstvi kohezijskega sklada, je odraz odgovorne politike do okolja. Pri tem sta imela ključno vlogo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za naravne vire in prostor. Na dogodku je poudaril še odlično sodelovanje in pomoč Mestne občine Ljubljana pri uresničitvi projekta, zlasti na območju Rakove jelše. Izvedba interpretacijske poti in ukrepov za naravo na tem območju bi bili težko uresničljivi brez njihove polne podpore.

Boštjan Koritnik, podžupan Mestne občine Ljubljana, je povedal, da se po zadnjih statistikah kar 66 % Ljubljančanov vsaj dvakrat tedensko ukvarja s športom in rekreacijo, želeli pa bi si, da bi bil ta delež še višji, zato bo nova Pot med jelšami več kot dobrodošla pridobitev. Ob tem se je zahvalil vsem štirim partnerjem projekta ter obema ministrstvoma, ki so prispevali k temu, da lahko Ljubljana ponudi nove rekreativne možnosti.

Da gre za visoko zavedanje o pomembnosti ohranjanja narave in okolja tudi na nacionalni ravni je pokazala prisotnost obeh ključnih ministrstev. Državni sekretar na Ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo mag. Marko Koprivc je v nagovoru izpostavil, da se tako Ljubljana kot država zavedata pomena ozelenitve bivanjskih okolji ljudi, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja na eni strani in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na drugi strani, seveda tudi ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Andrej Bibič, vodja sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor, pa je pojasnil, da je za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti ključno izboljšanje življenjskega okolja najbolj ogroženih vrst in habitatnih tipov na terenu. V finančni perspektivi 2014–2020 je bilo prvič omogočeno, da so bili naravovarstveni projekti izvajani samostojno, preko neposrednih potrditev, kar je omogočilo bolj ciljno in učinkovitejšo izvedbo. Ministrstvo pričakuje nadgradnjo uspešnih projektov, ki bodo potrjevani na ta način tudi v aktualni finančni perspektivi.