Ob pričetku letošnjega Evropskega tedna mobilnosti vas v soboto, 16. septembra, vabimo na kolesarski izlet, na katerem bomo povezali dve zavarovani območji narave v Mestni občini Ljubljana. Pot bomo začeli v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V kratki predstavi bomo spoznali naravovarstveni pomen te zelene oaze sredi mesta in ukrepe za ohranjanje tega območja. Nato se bomo s kolesom podali na 3,5 km dolgo pot do Mestnega parka Rakova jelša. Ogledali si bomo razstavo s predstavitvijo vseh štirih krajinskih parkov v Mestni občini Ljubljana, po ogledu razstave pa sledi kolesarjenje po 3 km krožni Poti med jelšami. Kolesarski izlet bomo zaključili na vstopni točki na Rakovi jelši.

ZBOR: ob 9h pri Čolnarni v mestnem parku Tivoli

DOLŽINA POTI: Tivoli – Rakova jelša: 3,5 km
DOLŽINA TEMATSKE POTI: Pot med jelšami: 3 km

TRAJANJE: Celoten program bo trajal okvirno 3 ure, zaključek na Rakovi jelši. Vodenje je brezplačno, obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si
Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.

OBVEZNA OPREMA: lastno kolo, zaščitna oprema (obvezna za udeležence do 18. leta, čelado priporočamo tudi odraslim), voda in (po potrebi) malica v nahrbtniku.

Vabilo na kolesarski izlet

Mednarodna noč netopirjev je dogodek (MNN), ki po svetu poteka že vse od leta 1997, pri njem pa danes sodeluje več kot 30 držav. Slovenija se je praznovanju temu dogodku prvič pridružila leta 1999 in od takrat Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z mnogimi drugimi organizacijami vsakoletno organizira različne osveščevalne aktivnosti. Namen MNN je izobraževanje javnosti o biologiji, pomenu in varstvu netopirjev ter njihovih habitatov preko raznolikih aktivnosti: predavanj, razstav, vodenih sprehodov s poslušanjem in opazovanjem netopirjev ipd.

Letos MNN poteka na kar 7 lokacijah v Sloveniji in veseli smo, da je ena tudi na Ljubljanskem barju:

KJE? Zborno mesto: Na parkirišču pred cerkvijo Sv. Duh v Vnanjih Goricah
KDAJ? V soboto, 15. 9. 2023, med 16.15 in 20.15
KAJ? Delavnice in aktivnosti za otroke, predavanje, opazovanje netopirjev
ORGANIZATORJI: Zavod RS za varstvo narave (OE Ljubljana), Občinsko društvo podeželske mladine in
družin Brezovica, Livia liberte kulturno in umetniško društvo
KONTAKTNE OSEBE: Karolina Rebernik (01 2445 370, karolina.rebernik@zrsvn.si), Drago Stanovnik (051
344 688, drago.stanovnik@gmail.com), Kaja Kramer (041 439 063, livia.liberte@gmail.com)

Bolj podroben program si lahko preberete tu.

Če še niste prepričani, ali bi se udeležili katerega od dogodkov MNN, spodaj podajamo še nekaj zanimivosti iz sveta teh skrivnostnih letalcev:

Netopirji so edini sesalci, ki so sposobni aktivnega leta. Ta unikatna sposobnost jim v kombinaciji z eholokacijo daje izreden ekološki pomen, saj med drugim močno prispevajo k uravnavanju populacij žuželk in drugih členonožcev v okolju. Žal pa ljudje netopirje zaradi skrivnostnega nočnega življenja in neresničnih vraž, ki krožijo o njih, pogosto smatrajo kot neprijetne živali, ki se zapletajo v lase ali pa nadlogo, ki se jim je zaredila na podstrešju. Zato pogosto pride do preganjanja netopirjev iz zatočišč, uničevanja zatočišč ali celo pobijanja. Zaradi tega so danes netopirji med najbolj ogroženimi vrstami sesalcev v Sloveniji in svetu.

Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njej obiskovalci lahko spoznajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede.

Pot med jelšami pa je le eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja projekta na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju. Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja.  Odkupljenih je bilo kar 77 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, predvsem na območju med Igom in Škofljico. S tem bodo lažje zagotavljali trajnost rezultatov tudi po koncu projekta, saj bo z zemljišči še naprej upravljal JZ KPLB, tudi v sodelovanju z lokalnimi kmeti preko skrbniških pogodb.

Med ključnimi dosežki projekta sta tudi uspešno izvedena ukrepa za živalski vrst, ki sta bili tik pred izumrtjem, in sicer doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju. Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju. Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč.

Projekt se s 30. septembrom 2023 zaključuje, kar pa ne pomeni, da se zaključujejo tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Kot je povedala Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA, je posebna pozornost namenjena tudi ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja. Na območju Rakove jelše, so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je za namene izvedbe projektih aktivnosti predala v brezplačno uporabo kar 16 ha svojih zemljišč, izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov. Nekoč zapuščeno in zaraščeno območje je danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov. To pa bodo obiskovalci lahko opazovali in doživeli ob sprehodu po na novo vzpostavljeni trikilometrski krožni tematski Poti med jelšami. Primerna je za obisk peš ali s kolesom, ustavijo pa lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo. Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB. V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine.

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je ob odprtju poti poudaril, da ohranjanje narave in okolja v današnjem času postaja prva prioriteta. Da se je ta projekt financiral s sredstvi kohezijskega sklada, je odraz odgovorne politike do okolja. Pri tem sta imela ključno vlogo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za naravne vire in prostor. Na dogodku je poudaril še odlično sodelovanje in pomoč Mestne občine Ljubljana pri uresničitvi projekta, zlasti na območju Rakove jelše. Izvedba interpretacijske poti in ukrepov za naravo na tem območju bi bili težko uresničljivi brez njihove polne podpore.

Boštjan Koritnik, podžupan Mestne občine Ljubljana, je povedal, da se po zadnjih statistikah kar 66 % Ljubljančanov vsaj dvakrat tedensko ukvarja s športom in rekreacijo, želeli pa bi si, da bi bil ta delež še višji, zato bo nova Pot med jelšami več kot dobrodošla pridobitev. Ob tem se je zahvalil vsem štirim partnerjem projekta ter obema ministrstvoma, ki so prispevali k temu, da lahko Ljubljana ponudi nove rekreativne možnosti.

Da gre za visoko zavedanje o pomembnosti ohranjanja narave in okolja tudi na nacionalni ravni je pokazala prisotnost obeh ključnih ministrstev. Državni sekretar na Ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo mag. Marko Koprivc je v nagovoru izpostavil, da se tako Ljubljana kot država zavedata pomena ozelenitve bivanjskih okolji ljudi, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja na eni strani in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na drugi strani, seveda tudi ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Andrej Bibič, vodja sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor, pa je pojasnil, da je za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti ključno izboljšanje življenjskega okolja najbolj ogroženih vrst in habitatnih tipov na terenu. V finančni perspektivi 2014–2020 je bilo prvič omogočeno, da so bili naravovarstveni projekti izvajani samostojno, preko neposrednih potrditev, kar je omogočilo bolj ciljno in učinkovitejšo izvedbo. Ministrstvo pričakuje nadgradnjo uspešnih projektov, ki bodo potrjevani na ta način tudi v aktualni finančni perspektivi.