Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje upravlja z zavarovanim območjem v skupni velikost 13 505 ha. Približno 80 % površin je v zasebni lasti. Od leta 2018 smo z odkupom, najemom in neposrednimi prenosi v upravljanje pridobili 230 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, večinoma mokrotnih travnikov. Osrednji ukrep, namenjen izboljšanju njihovega naravovarstvenega stanja, je časovno prilagojena košnja. To za park pretežno izvajajo zunanji izvajalci, za del zemljišč pa smo z lokalnimi kmeti sklenili pogodbe o skrbništvu. Nedavno smo organizirali srečanje, kjer smo se skrbnikom zahvalili za dosedanji trud, pregledali skupne dosežke in se pogovorili o izzivih, s katerimi se srečujemo.

Mokrotni travniki v evropskem merilu veljajo za enega najbolj ogroženih ekosistemov. Obsežne površine smo v preteklosti izgubili zaradi izsuševanja in urbanizacije, izginjajo pa tudi zaradi vedno intenzivnejše  kmetijske obdelave površin na eni in opuščanja rabe in s tem povezanim zaraščanjem na drugi strani. Svoje iz leta v leto opazneje dodajajo tudi podnebne spremembe. Zato na površinah s katerimi upravljamo, izvajamo ukrepe, usmerjene k varstvu različnih ogroženih vrst (npr. kosec, strašničin mravljiščar, veliki pupek, hribski urh in močvirska sklednica), ter nekaterih značilnih barjanskih habitatnih tipov (npr. travniki s prevladujočo modro stožko in nižinski ekstenzivno gojeni travniki).

Skrbniki, ki so v večini lokalni kmetje s čutom za ohranjanje narave, so se zavezali k upoštevanju pogojev prilagojene rabe, npr. opuščanje gnojenja in paše, omejitev časa košnje in števila njenih ponovitev, puščanje nepokošenih pasov, sušenje odkosa na travniku, odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter na zemljiščih, oddanih v skrbništvo, ne bodo odstranjevali mejic in druge lesne vegetacije. Pogodbe o skrbništvu smo sklenili s 23 posamezniki in 2 organizacijama. Oddali smo jim 58 zemljišč s skupno površino 35 ha.

Srečanje smo izkoristili za utrjevanje partnerstva in iskanje načinov za dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Ob tem smo kmetom še posebej hvaležni za predloge v zvezi z upravljanjem s površinami. Kot poznavalci območja imajo namreč številne dragocene izkušnje, ki bodo omogočile, da mokrotne travnike ohranimo tudi za prihodnje generacije. Veseli nas, da so se pripravljeni vključiti v proces doseganja naravovarstvenih ciljev zavarovanega območja in se jim ob tej priložnosti ponovno iskreno zahvaljujemo.

V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje smo se nedavno razveselili nove pridobitve, naprave za uničevanje tujerodnih invazivnih rastlin, imenovane RootWave Pro. Ta s pomočjo električnega toka povzroči segrevanje in uničenje izbrane rastline, vključno z njenimi podzemnimi deli. Rastlin in živali, ki se nahajajo v njeni okolici, pri tem ne poškoduje. Pri večjih rastlinah z bogatim koreninskim sistemom je potrebno za doseganje popolne odstranitve postopek večkrat ponoviti.  

Z novo napravo bomo kot prvi v Sloveniji in v zgled drugim organizacijam in deležnikom na zavarovanem območju na sonaraven način preprečevali in obvladovali širjenje tujerodnih vrst dresnika, med katerimi je najbolj poznan japonski dresnik. V Sloveniji sta sicer prisotni še dve podobni vrsti, sahalinski in češki dresnik.

Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Votla stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, medtem ko podzemne korenike, ki lahko segajo tudi več metrov v globino, uspešno prezimijo. Ker se koščki korenik in spodnji deli stebel uspešno ukoreninjajo, se rastlina zelo uspešno širi. Dresnik najpogosteje obrašča brežine rek in potokov, njegove goste sestoje pa lahko opazimo tudi vzdolž cestnih robov, železniških nasipov in ob robu gozda. Njegovo odstranjevanje je težavno in dolgotrajno. Mlade rastline in manjše sestoje lahko izkopljemo s podzemnimi deli vred. Razrast velikih sestojev običajno omejujemo z redno košnjo. Uporaba herbicidov lahko pripomore k omejevanju japonskega dresnika, a je zaradi njegove razširjenosti ob vodotokih omejena.

Na Ljubljanskem barju se soočamo s prisotnostjo številnih invazivnih tujerodnih vrst. Obnova površin, na katerih se razraščajo, terja veliko znanja in vztrajnosti. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je kot upravljavec zavarovanega območja v zadnjih letih v upravljanje pridobil približno 200 ha zemljišč, ki za svoje vzdrževanje in izboljšanje habitatov na njih terjajo raznolike pristope. Veselimo se pomladi, ko bomo lahko novo orodje uporabili tudi v praksi. Hkrati naprošamo vse obiskovalce in lokalne prebivalce Ljubljanskega barja, da na zemljiščih, kjer bo potekalo odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin, upoštevajo opozorilne oznake in tako poskrbijo za svojo varnost.