Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje upravlja z zavarovanim območjem v skupni velikost 13 505 ha. Približno 80 % površin je v zasebni lasti. Od leta 2018 smo z odkupom, najemom in neposrednimi prenosi v upravljanje pridobili 230 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, večinoma mokrotnih travnikov. Osrednji ukrep, namenjen izboljšanju njihovega naravovarstvenega stanja, je časovno prilagojena košnja. To za park pretežno izvajajo zunanji izvajalci, za del zemljišč pa smo z lokalnimi kmeti sklenili pogodbe o skrbništvu. Nedavno smo organizirali srečanje, kjer smo se skrbnikom zahvalili za dosedanji trud, pregledali skupne dosežke in se pogovorili o izzivih, s katerimi se srečujemo.
Mokrotni travniki v evropskem merilu veljajo za enega najbolj ogroženih ekosistemov. Obsežne površine smo v preteklosti izgubili zaradi izsuševanja in urbanizacije, izginjajo pa tudi zaradi vedno intenzivnejše kmetijske obdelave površin na eni in opuščanja rabe in s tem povezanim zaraščanjem na drugi strani. Svoje iz leta v leto opazneje dodajajo tudi podnebne spremembe. Zato na površinah s katerimi upravljamo, izvajamo ukrepe, usmerjene k varstvu različnih ogroženih vrst (npr. kosec, strašničin mravljiščar, veliki pupek, hribski urh in močvirska sklednica), ter nekaterih značilnih barjanskih habitatnih tipov (npr. travniki s prevladujočo modro stožko in nižinski ekstenzivno gojeni travniki).
Skrbniki, ki so v večini lokalni kmetje s čutom za ohranjanje narave, so se zavezali k upoštevanju pogojev prilagojene rabe, npr. opuščanje gnojenja in paše, omejitev časa košnje in števila njenih ponovitev, puščanje nepokošenih pasov, sušenje odkosa na travniku, odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter na zemljiščih, oddanih v skrbništvo, ne bodo odstranjevali mejic in druge lesne vegetacije. Pogodbe o skrbništvu smo sklenili s 23 posamezniki in 2 organizacijama. Oddali smo jim 58 zemljišč s skupno površino 35 ha.
Srečanje smo izkoristili za utrjevanje partnerstva in iskanje načinov za dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Ob tem smo kmetom še posebej hvaležni za predloge v zvezi z upravljanjem s površinami. Kot poznavalci območja imajo namreč številne dragocene izkušnje, ki bodo omogočile, da mokrotne travnike ohranimo tudi za prihodnje generacije. Veseli nas, da so se pripravljeni vključiti v proces doseganja naravovarstvenih ciljev zavarovanega območja in se jim ob tej priložnosti ponovno iskreno zahvaljujemo.