Prvega maja letos mineva 20 let, odkar je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU). Ena ključnih prednosti držav članic EU je prost pretok blaga in storitev. Že od nekdaj državne meje prehajajo tudi živali, kot so velike zveri, ptice, ribe … V svojih življenjskih okoljih in na svojih poteh te vrste velikokrat naletijo na grožnje in ovire in le s sodelovanjem vseh držav članic lahko ohranjamo številne ogrožene vrste živali. Sodelovanje držav članic EU je potrebno tudi pri ohranjanju življenjskih prostorov in rastlinskih vrst. Zato sta bili leta 1979 na ravni EU sprejeta Direktiva o pticah in 13 let kasneje tudi Direktiva o habitatih. Na podlagi teh dveh temeljnih zakonodajnih aktov so vlade držav članic EU prenesle direktivi v nacionalne zakonodajne okvire in postavile temelje za omrežje Nature 2000.

Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in hkrati največje omrežje zavarovanih območij na svetu. V slovenski pravni red je bila Natura 2000 prenesena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih Nature 2000. V Sloveniji je 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. Dve od teh območij sta bili določeni tudi na Ljubljanskem barju, in sicer s šifro SI5000014 Ljubljansko barje kot posebno varstveno območje za ptice in s šifroSI3000271 Ljubljansko barje kot posebno ohranitveno območje za ostale živalske in eno rastlinsko vrsto ter sedem življenjskih prostorov.

Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000, ki združujejo preko 100 organizacij. Tudi na Ljubljanskem barju sodelujemo v številnih evropskih projektih, preko katerih pomagamo ohranjati tako ogrožene življenjske prostore kot vrste.

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se nahajajo številne osnovne šole in ena srednja šola. Vsako leto šole povabimo k sodelovanju na naših delavnicah in ostalih aktivnostih, ki jih ponujamo za šole. Ob posebnih priložnostih, ki se nahajajo v neposredni bližini šol, pa le te povabimo, da se nam pridružijo tudi na drugačen način. Podružnični šoli Notranje Gorice in Jezero sta se januarja letos odzvali našemu vabilu za sodelovanje na prireditvi ob izdaji priložnostne znamke z motivom Podpeškega jezera. S tem pa so si tako sodelujoči učenci kot učitelji prislužili voden obisk Morostiga, hiše narave in kolišč. Učiteljice iz Podružnične šole Notranje Gorice so o tem zapisale tudi krajši prispevek, učenci iz Podružnične šole Jezero pa so zapisali nekaj svojih vtisov:

Zelo zanimivo mi je bilo, ko smo na projekciji gledali, kako se je spreminjalo Barje skozi tisočletja.
Ivana
Zelo mi je bila všeč maketa koliščarskega naselja in prikaz načina gradnje hiš. Veliko smo se naučili o življenju nekoč.
Oskar
S starši bomo naslednjič obiskali še postaje z vprašanji in nalogami.
Tia Eliana

22. april, dan Zemlje. Zemlja, naš skupni dom, za katerega se zdi, da ga vsem bolj poznamo. Na prvi pogled se zdi, da Zemlja še nikoli ni bila bolj dosegljiva človeku. Z vso tehnologijo in modernimi prevoznimi sredstvi so nam tudi najbolj oddaljeni kotički našega planeta kot na dlani. Na drugi strani pa vse prepogosto ugotavljamo, da sploh ne poznamo svojega lastnega kraja ter narave, ki nas obdaja tu in zdaj. Vse večji ekstremi v naravi nas vabijo k razmisleku, da premaknemo pogled z ekranov bolj pogosto v naravo in da se večkrat odpravimo v naravo na lasten pogon.

Tudi na Ljubljanskem barju smo priča ekstremom, kot so bile lanskoletne poplave poleti, izjemno nizke temperature konec aprila … Prav mokrišča, kot je Ljubljansko barje, nam ljudem nudijo številne ekosistemske storitve, med katerimi je tudi blaženje podnebnih sprememb. Vlažna barjanska tla hladijo ozračje, šota v tleh, kjer je še ostala, pomeni ponor ogljika. Hkrati pa ta čudovita mozaična pokrajina s številnimi življenjskimi prostori pomeni zakladnico rastlinskih in živalskih vrst, ki so že marsikje drugje izumrle. Globoka mokra barjanska tla hranijo tudi tisočletno kulturno dediščino kolišč. Ljubljansko barje predstavlja slab procent celotne Slovenije, a je tako zelo dragocen.

Ponosni smo, da smo doma na Ljubljanskem barju in zato vlagamo vanj!

V mesecu aprilu se zaključuje projekt SmartMOVE v sklopu katerega je nastal tudi Mobilnostni načrt Krajinskega parka Ljubljansko barje.

Krajinski park Ljubljansko barje je eden bolj odprtih tipov zavarovanih območij. Iskanje čim bolj trajnostnih poti in umeščanje vstopnih točk je zato ključnega pomena za trajnostni razvoj tega zavarovanega območja. Veseli smo, da so si partnerji projekta SmartMOVE izbrali tudi območje Krajinskega parka Ljubljansko barje za eno od pilotnih območij. Pri nastajanju tega dokumenta smo sodelovali tudi zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje s strokovnjaki Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Inštituta za politike prostora in Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.

Vsem sodelujočim strokovnjakom in partnerjem projekta se zahvaljujemo za sodelovanje.

V soboto 23. marca ob občinskem prazniku Občine Ig smo izvedli projekcijo dokumentarnega filma Pozabljene in zamolčane vrednote vode. Po projekciji  filma smo obiskovalcem predstavili še nekaj ostalih tematskih poti v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Sledil je voden obisk po Morostigu, hiši narave in kolišč. V interpetacijskem centru je posebno pozornost pritegnila predstavitev Ljubljanskega barja od prazgodovine do danes preko zemljevidov projeciranih na maketo Ljubljanskega barja. Mlajše udeležence vodenja je še posebej pritegnil laboratorij, v katerem so se lahko preizkusili kot naravoslovci ali pa kot arheologi. Posebno doživetje je bil sprehod v prazgodovino, na katerem smo iskali pomembne mejnike v zgodovini Ljubljanskega barja. Piko na i sobotnega programa pa so bili cvetoči močvirski tulipani, ki so nas pozdravili v rekonstrukciji koliščarske vasi.

Oktobra lani smo se zaposleni v Krajinskem parku Ljubljansko barje udeležili strokovne ekskurzije na jugu Nemčije. Tam so nas sprejeli kolegi iz naravovarstvene organizacije Landschaftserhaltungsverbände (LEV), ki deluje na širšem območju mesta Ravensburg. Ker si delimo številne izzive in se pogosto soočamo s podobnimi težavami, je bila izmenjava izkušenj zelo koristna. V začetku marca so se odzvali našemu povabilu in nas obiskali v Sloveniji.

 

Ogledali smo si nove mlake, ki smo jih izkopali v okviru aktivnosti za varstvo dvoživk v projektu LIFE AMPHICON. Pri Podkraju smo si ogledali tudi napredek pri izgradnji podhodov, v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu pa smo jim predstavili načrtovana dela za obnovo vodnih objektov ter aktivnosti za varstvo močvirske sklednice, ki potekajo v projektu LIFE URCA PROEMYS. Izmenjali smo tudi izkušnje v zvezi z obnovo mokrotnih travnikov ter predstavili naše napore za ohranitev metulja barjanskega okarčka.

 

Obisk Slovenije so naslednji dan nadaljevali v Krajinskem parku Radensko polje, pozneje pa še v Dobravi in Jovsih v bližini Kozjanskega parka, pri čemer je bila v ospredju tematika varstva dvoživk in obnove njihovih habitatov.

 

Gostje so bili navdušeni nad številčnostjo populacij dvoživk pri nas, nekatere vrste pa so imeli prvič priložnost srečati v živo. Še posebej dragocena je bila izmenjava izkušenj na področju varstva plavčka, katerih samci so se ravno v dneh njihovega obiska obarvali modro.