Sirska svilnica (Asclepias syriaca), ki jo zaradi oblike plodov imenujemo tudi papagajka, je robustna zelnata rastlina, ki doseže višino od 80 do 150 cm. Ima razvejan koreninski sistem (podzemno steblo), ki omogoča hitro rast novih stebel, zaradi česar se uspešno in hitro vegetativno razmnožuje. Ima majhne cvetove združene v velika socvetja smetanaste do škrlatne barve. Oddajajo prijeten sladkoben vonj, ki privlači žuželke, ki jih oprašujejo. Listi so nasprotno nameščeni in dolgi od 15 do 25. Cveti od junija do avgusta in jeseni razvije okoli 8 cm velike plodove v obliki papig.

Kljub svojemu imenu prihaja sirska svilnica iz vzhoda Severne Amerike. V Evropo je prišla v 17. stoletju kot okrasna rastlina in jo še dandanes lahko najdemo na številnih vrtovih. Na Hrvaškem je bila v literaturi prvič omenjena v 19. stoletju. Pojavlja se predvsem na zaradi človekove dejavnosti degradiranih območjih, na opuščenih njivah in pašnikih, ob rekah, cestah in železnicah, na rečnih nasipih in podobnih mestih.

Sprva so mislili, da bi bilo mogoče rastlino izkoriščati na mnogo načinov; mladi poganjki, namočeni v topli vodi so užitni ter podobni špargljem, vendar so kasneje ugotovili, da so rahlo strupeni. Iz cvetov so pridelovali sok, vino in esencialna olja, iz laskov semen delali svilo in izolacijski material, iz semen so stiskali olje, iz mlečka pa so poskusili izdelovati naravno gumo. Zaradi vsega tega, so jo konec 19. stoletja celo gojili. Kmalu se je izkazalo, da je za te namene ekonomsko popolnoma nedonosna. Uporabna pa je za čebelarstvo in pridelavo medu.

Sirska svilnica povzroča ogromno neposredno škodo saj prerašča obdelovalno zemljo, vinograde, nasade mladih dreves in železnice ter preprečuje rast naravnih rastlinskih združb ter s ogroža domorodne vrste ter siromaši biotsko pestrost. Njeno odstranjevanje pa je zahtevno, dolgotrajno ter drago.

Kako jo odstraniti?

Najučinkovitejša metoda za odstranjevanje sirske svilnice je tretiranje s herbicidi, ki pa jih ne smemo uporabljati poleg vodotokov in v nekaterih zavarovanih območjih. Redna pogosta košnja zmanjša njeno številčnost in je ljudem in naravi prijaznejša vendar manj učinkovita. Mogoča je tudi paša z ovcami, vendar le za krajši čas, saj jim lahko škodi.

Ali ste vedeli?

Vsi deli rastline vsebujejo mleček, ki povzroča diarejo, oteženo dihanje, krče in težave z ravnotežjem.

Lani, 11. decembra, so naši projektni partnerji iz Hrvaške, na Osnovni šoli Iva Andrića v Zagrebu, organizirali delavnico  na temo invazivnih tujerodnih vrst. Z njo so želeli  osnovnošolce seznaniti s tematiko invazivnih tujerodnih vrst. Skozi igro so se učenci četrtega razreda učili o invazivnih tujerodnih rastlinah, ki rastejo v njihovi okolici in kaj storiti, če jih opazijo.

Delavnico je organiziralo društvo Bioteka v sodelovanju z Zelenim prstenom Zagrebške županije. Gospa Marina Pavlić in njeni četrtošolci s se na zabaven način učili o rastlinah kot so navadna amorfa, zlata rozga, sirska svilnica in japonski dresnik ter zakaj te vrste ogrožajo domorodne rastline ter kakšen je njihov vpliv na ljudi. Udeleženci delavnice so dobili nalogo, da si izmislijo namišljeno invazivno tujerodno rastlino in jo narišejo ter poimenujejo.  Bili so zelo ustvarjalni, njihove risbe pa bodo del razredne razstave, ki bo učencem dnevni opomnik o možni »invaziji« v prihodnosti.

Tema invazivnih tujerodnih vrst je zelo abstraktna in predstavlja velik izziv kako jo približati mlajšim generacijam. Projekt Sava TIES vključuje več interaktivnih delavnic skozi katere na zanimiv način posredujemo  koristne informacije mlajšim generacijam, šolskim otrokom in splošni javnosti.  Udeleženci delavnic bodo imeli priložnost spoznati invazivne tujerodne rastline v svojem okolju in se naučiti kako lahko preprečimo njihovo razširjanje. Izobraževanje in obveščanje sta pomembni orodji pri ozaveščanju javnosti o pereči problematiki škodljivega vpliva invazivnih tujerodnih vrst na okolje. Naslednje leto bomo, če bodo okoliščine dopuščale, vsi projektni partnerji organizirali izobraževalne delavnice za zainteresirane skupine in z njimi razširili znanje o invazivnih tujerodnih rastlinah prisotnih v porečju Save.

Kljub globalni pandemiji Covida-19 je pred božično-novoletnimi prazniki preko spleta potekalo srečanje organizacij članic Mreže parkov v porečju Save – SavaParks, katere člani smo tudi mi.  Dvodnevnega srečanja 7. in 8. decembra so se udeležili predstavniki 13 organizacij članic mreže iz petih držav, med njimi tudi predstavnica Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje.

Teme, ki smo jih obravnavali na srečanju so bile prihodnost Mreže SavaParks in koraki, potrebni za krepitev zmogljivost in prepoznavnosti mreže ter vseh njenih članic. Udeležencem so bili predstavljeni predlog za strukturo mreže in njeno delovanje kot formalno telo ter aktivnosti, ki bodo prispevale k krepitvi zmogljivosti in izboljšale povezave med članicami. Predlog za strukturo in delovanje mreže je bil pripravljen v okviru projekta »Ohranjanje habitatov s transnacionalnim upravljanjem invazivnih tujerodnih vrst vzdolž porečja Save – Sava TIES«, ki je sofinanciran s sredstvi Evropske unije (ERDF, IPA).

Eden od načinov za razvoj zmogljivosti mreže je izvajanje novih projektov ohranjanja narave ter naravnih in kulturnih vrednot. Na srečanju smo razpravljali tudi o izdelavi ter razvoju treh novih projektnih idej, ki bi lahko prispevale k izboljšanju okolja, narave in življenja v porečju Save. Projektni predlogi se nanašajo na gozdove, mokrotne travnike in turizem. Razvoj predlaganih projektnih idej bo tema nadaljnjih srečanj mreže.

Na srečanju je bil predstavljen napredek prevoda »Bele knjige o Savi« (Sava White Book), ki bo kmalu končana in predstavljena javnosti. Predstavljeni sta bili tudi analizi študij izvedljivosti projektov povezanih s sanacijo reke Save in njenih poplavnih ravnic. Prva študija se osredotoča na možnost obnovitve dela Save ob Slovensko-Hrvaški meji, druga pa dela Save, ki teče vzdolž Hrvaško-Srbske meje.

Strokovnjaki, pristojni za izvedbo študij, so predstavili trenutne ugotovitve in udeležencem pojasnili, zakaj je ključnega pomena, da se lotimo revitalizacije reke in njenih poplavnih ravnic ter kakšne koristi bi od tega imeli prebivalci območji. Reko je na nekaterih delih preoblikovala človeška dejavnost in njena povrnitev v prvoto stanje bi omogočila obnovo dragocenih habitatov in boljšo poplavno varnost ter manjše tveganje za izgubo virov pitne vode. Študije izvedljivosti projektov sanacije Save in njenih poplavnih ravnic financira fundacija Aage V. Jensen z okoli 120.000,00 EUR. Reka Sava je v primerjavi z zahodnoevropskimi rekami zelo dobro ohranjena. Oskrbuje nas z vodo, ki daje življenje ljudem in drugim živim bitjem. Vodovodni sistemi velikih mest ob reki Savi so odvisni od kakovosti in količine vode, ki jo reka zagotavlja. Poskrbimo za Savo za sedanjo in prihodnje generacije!

Spletni sestanek se je ponovno izkazal za dragoceno orodje pri izmenjavi informacij med članicami mreže SavaParks v teh časih. V prazničnem razpoloženju smo si zaželeli, da bi naslednje srečanje članic mreže potekalo v živo ter da bi reka Sava in njene poplavne ravnice obnovile svoj nekdanji prostor in vlogo, ki jim jo je človek vzel pri zasledovanju napredka.