Dresniki so zelnate trajnice z močnimi korenikami, iz katerih se razvijejo tudi več kot 3 m visoki in 4 cm debeli poganjki. Njihova stebla so pokončna, votla in pri dnu neolistana, listi pa so veliki in široko jajčasti. Cvetovi so združeni v 8 do 12 cm dolga latasta socvetja. Na posamezni rastlini je lahko kar 200.000 cvetov! Njihove korenine segajo do globine 2 m, v širino pa tudi dlje.

Ta opis velja za več podobnih vrst iz skupine dresnikov, pri katerih se uporabljajo tudi enake metode za odstranjevanje. To so japonski dresnik (Reynoutria japonica Houtt.), sahalinski dresnik (Reynoutria sachalinensis (F. S. Petrop.) Nakai and T. Mori) in njun spontan hibrid češki dresnik (Reynoutria x bohemica Chrtek et Chrtková). Sahalinski dresnik lahko zraste celo do 5 m v višino. Vsi pa izvirajo iz Vzhodne Azije.

Japonski dresnik je bil v Evropo prinesen v 19. stoletju kot okrasna rastlina. Predvideva se, da so v Evropo prinesli eno samo rastlino, ki se je kasneje, z vegetativnim razmnoževanjem ter s pomočjo človeka, razširila po vsej Evropi. Prerašča travišča, vlažne in občasno poplavljene površine, bregove potokov in rek ter stoječih voda, robove cestišč, urbana območja … Zelo dobro uspeva na območjih, kjer se uporablja gnojila bogata z dušikom. Povzroča veliko škodo v gospodarstvu, saj zmanjšuje dostopnost območij, odtekanje poplavnih voda, viša stroške vzdrževanja vodotokov in povzroča škodo na infrastrukturi.

Dresnik v prst sprošča snovi, ki preprečujejo rast drugih rastlin, kar imenujemo alelopatija. Te snovi vplivajo tudi na mikroorganizme, ki živijo v prsti, oboje pa posredno povzroča izginjanje domorodnih vrst na območju, kjer raste. Ker spomladi zgodaj požene in zelo hitro raste, zasenči preostale rastline. Učinkoviteje od ostalih tudi privzema hranila iz tal, s čimer zmanjšajo njihovo dostopnost in jih s tem sčasoma izčrpa.

V Veliki Britaniji se z njim prehranjujejo ovce, krave, koze in osli, vendar se pri naših partnerjih v Bosni in Hercegovini njegovo odstranjevanje s pašo koz ni obneslo, saj ga niso želele jesti.

Dresnik tvori skoraj homogene sestoje, v katerih se redko pojavljajo še druge vrste. Preprečuje naravno sukcesijo in obnovo habitatov ter zmanjšuje biotsko pestrost, saj zmanjšuje pestrost rastlinskih vrst na območjih, kjer se pojavlja, posledično pa tudi živali. Največji problem predstavlja v obvodnih habitatih.

Kako jih odstranjujemo?

Dresniki so ene najbolj zahtevnih invazivnih tujerodnih rastlin za obvladovanje. Odstranjujemo jih lahko mehansko ali s pomočjo herbicidov. Mehanske metode so košnja, paša domačih živali in izkopavanje korenin, metode, pri katerih uporabljamo herbicide, pa so škropljenje, premazovanje, injiciranje ali kombinacija teh metod. Herbicidov ne smemo uporabljanje v bližini vode ali v zavarovanih območjih, kjer je to prepovedano. Enkratno odstranjevanje le nadzemnih delov rastlin ni učinkovito. Prav nasprotno. Povzroči le bujnejšo tej hitrejšo rast poganjkov. Glavni problem predstavljajo podzemna stebla (korenike) skupaj s koreninami, saj v njih rastline shranjujejo hranila. Zato dresnika mehansko ne moremo odstraniti, ne da bi odstranili korenike.

Ali ste vedeli?

V vlažnih razmerah lahko le centimeter velik del korenine ali stebla požene in iz njega zraste cela nova rastlina.

Kako lahko izboljšamo medsektorsko sodelovanje pri upravljanju z invazivnimi tujerodnimi vrstami?

V preteklem tednu smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje organizirali spletno usposabljanje z naslovom Invazivne tujerodne vrste in njihovo obvladovanje, ki je bilo namenjeno izvajalcem nalog upravljanja, ki se pri svojem delu srečujejo z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Usposabljanje je potekalo v sklopu projekta Ohranjanje habitatov s transnacionalnim upravljanjem invazivnih tujerodnih vrst vzdolž porečja Save – Sava TIES.

Več kot 40 udeležencev je sodelovalo na dogodku, na katerem nam je priznana strokovnjakinja za invazivne tujerodne vrste Jana Kus Veenvliet predstavila najnovejša dognanja o invazivnih tujerodnih vrstah, njihovi problematiki, razširjanju ter načinih njihovega obvladovanja. V zaključnem delu usposabljanja smo v skupinah razpravljali o možnih rešitvah na primeru štirih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki pri nas že povzročajo probleme, udeleženci pa so z nami delili svoje izkušnje.

Za usposabljanje smo pripravili tudi priročnik v katerem si lahko preberete več invazivnih tujerodnih vrstah ter temah, ki smo jih obravnavali na usposabljanju in si ga lahko prenesete tukaj.

Skupaj smo prišli do zaključka, da je za učinkovito upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstam ključno dobro sodelovanji med vsemi sektorji ter primerni predpisi, ki bi predstavljali temelje za naše ukrepanje.

Podobni dogodki so bili v sklopu projekta organizirani tudi v ostalih državah iz katerih prihajajo projektni partnerji – na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Odziv na dogodke je bil je bil odličen, saj je na vseh do sedaj izvedenih sodelovalo več kot sto udeležencev!

23. februarja 2021 je potekalo predzadnje srečanje projektne ekipe Sava TIES. Srečanje, na katerem smo razpravljali o poteku projekta ter izzivih za prihodnost, je zaradi epidemije ponovno potekalo prek speta. Isti dan smo, poleg partnerskega srečanja, izvedli tudi četrto regionalno delavnico za razvoj in krepitev Mreže parkov v porečju Save – SavaParks, naslednji pa tretje izobraževanja o dobrih praksah upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Skupno se je dogodkov udeležilo več kot trideset članov mreže SavaParks ter drugih udeležencev.

Mreža SavaParks združuje organizacije iz 5 držav, ki se ukvarjajo z ohranjanjem naravne v porečju Save. Da bi mrežo okrepili in jo naredili še učinkovitejšo pri ohranjanju naravnih ter kulturnih vrednot porečja Save, smo na delavnici razpravljali o možnosti formalne registracije mreže. Cilj je, da mreža postane aktivna in učinkovita ter neodvisna od tekočih projektov, ki trenutno poganjajo njeno delo. O tej temi bomo ponovno razpravljali na zadnjem srečanju projekta Sava TIES v maju, ko bomo pripravili končni plan za prihodnost mreže.

Da bi članom mreže in projektnim partnerjem približali upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami na različnih območjih po svetu, je bilo organizirano izobraževanje na temo dobrih praks pri upravljanju z invazivnimi tujerodnimi vrstami s posebnim poudarkom na rastlinah.  Predavatelji, priznani strokovnjaki za invazivne tujerodne vrste z različnih koncev sveta, so s člani mreže delili svoje izkušnje in znanje. To se je izkazalo za izjemno zanimivo in kot dragoceno izmenjava informacij in izkušenj med strokovnjaki, ki si delijo skupen cilj – učinkovitejše upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami.