Na državni cesti Podpeč – Ig pri Podkraju je bila poleti zaključena gradnja podhodov in usmerjevalnih ograj, namenjenih zmanjševanju smrtnosti dvoživk na cestah. Da bi ocenili učinkovitost ukrepov, smo v zadnjih tednih pozorno spremljali selitev mladih dvoživk proti prezimovališčem.

Ob izbranih večerih smo pregledovali usmerjevalne ograje, beležili morebitne povožene živali in popisovali dvoživke, ki so prečkale podhode. Nekatere podhode smo opremili s posebnimi pastmi, s katerimi smo preverjali, koliko dvoživk uporablja  prehode.

Na dvokilometrskem odseku državne ceste je bila leta 2020 izvedena raziskava, ki je pokazala, da je v samo 27 spomladanskih nočeh pod kolesi avtomobilov umrlo več kot 44.000 dvoživk, v petih jesenskih nočeh pa še dodatnih 2.500. Med najpogostejšimi vrstami je bil navadni pupek, majhna dvoživka, ki za razliko od žab in krastač ne skače, zato jo je na cesti bistveno težje opaziti. Cestni odsek pri Podkraju je bil prepoznan kot ena najpomembnejših črnih točk za dvoživke na Ljubljanskem barju, poleg nje pa smo velike številčnosti povoženih dvoživk zabeležili tudi pri Pakem in v Bistri. Na omenjenih odsekih državne ceste med Vrhniko in Podpečjo gradnja podobnih ukrepov še poteka.

Prvi rezultati monitoringa kažejo, da so ukrepi učinkoviti. Medtem ko smo v podhodih in ob ograjah zabeležili številne osebke različnih vrst dvoživk, se je število povoženih živali bistveno zmanjšalo. Najštevilčnejša vrsta je bil navadni pupek, poleg njih pa smo opazili tudi rjave in zelene žabe, navadne krastače, zelene rege ter planinske in velike pupke.

Izvedeni pregledi so prvi del monitoringa učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje smrtnosti dvoživk na cestah, ki jih je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zgradila v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON. Učinkovitost ukrepov bomo ocenjevali tudi spomladi, ko bo selitev dvoživk, ki se takrat selijo na mrestišča, še bolj izrazita. Spremljanje bo zajelo dve pomladni in dve jesenski selitvi.

Konec letošnjega poletja smo izvedli elektroizlov rib iz nekaterih mlak na Ljubljanskem barju, ki so bile izkopane v zadnjih letih z namenom izboljšanja vodnih habitatov za dvoživke in močvirsko sklednico. Podobno akcijo smo organizirali že lani, ko smo se osredotočili na mlake v bližini cest in poti, kjer je največja verjetnost, da bi ljudje vanje izpustili ribe. Letos smo na podlagi podatkov, zbranih med monitoringom dvoživk, prepoznali mlake, kjer je bilo potrebno izvesti izlov rib. Monitoring je del aktivnosti projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON.

Med terenskim delom smo v več mlakah, zasnovanih kot mrestišča za dvoživke, zaznali prisotnost invazivne tujerodne vrste rib – sončnega ostriža (Lepomis gibbosus). Ta plenilska riba, ki izvira iz Severne Amerike, je bila prvotno prinešena v naše kraje kot okrasna vrsta, uporabljali pa so jo tudi kot hrano za druge plenilske ribe. Domnevamo, da je v mlake prišla s poplavnimi vodami.

Sončni ostriž je izjemno prilagodljiva vrsta, ki lahko hitro doseže visoko številčnost in s tem ogroža druge vrste v mlakah. Hrani se tudi z mresti in paglavci dvoživk. Zaradi svoje plenilske narave izpodriva avtohtone vrste in zmanjšuje biotsko raznovrstnost v teh vodnih okoljih.

Z namenom ohranjanja naravnega ravnovesja in varovanja dvoživk smo ob koncu poletja, ko je večina dvoživk že zapustila vodno okolje, izvedli elektroizlov. To je učinkovita in neškodljiva metoda, pri kateri z električnim tokom začasno omamimo ribe. Osebke invazivnih vrst odstranimo, ostale pa po potrebi preselimo. S tem smo zagotovili, da bodo mlake tudi v prihodnjih sezonah ostale primerna mrestišča za dvoživke, ki so ključnega pomena za biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja.

Z odstranitvijo invazivnih rib iz mlak želimo zagotoviti, da bodo ta dragocena vodna okolja lahko služila svojemu prvotnemu namenu – ohranjanju in izboljšanju pogojev za domorodne vrste.

Kaj je elektroizlov?

Elektroizlov rib je postopek, pri katerem se z uporabo električnega toka začasno omamijo ribe, kar omogoča njihovo varno odstranitev ali preselitev. Metoda je učinkovita in neškodljiva, uporablja se predvsem za odstranjevanje invazivnih vrst, preseljevanje rib ali za znanstvene raziskave.

Na Ljubljanskem barju, kjer so vodni in kopenski habitati tesno prepleteni, je elektroizlov pomembno orodje za ohranjanje občutljivega ekosistema. Mlake na tem območju so ključna zatočišča za številne živalske vrste, zato je ustrezno upravljanje teh habitatov nujno za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z elektroizlovom prispevamo k izboljšanju pogojev za avtohtone vrste, preprečujemo širjenje invazivnih vrst ter tako varujemo naravno ravnovesje.

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Mestna občina Ljubljana in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sodelovanju s turškimi partnerji vabijo na Mednarodno konferenco za izmenjavo znanj in izkušenj ter iskanje rešitev z naslovom Spopadanje s sušo in ohranjanje mokrišč, ki bo

5. septembra 2024 od 9. do 16.00 ure v veliki sejni dvorani Mestne hiše Ljubljana

Teme: Mednarodna konferenca bo ponudila vpoglede v nacionalna prizadevanja na področju urbane in ruralne suše ter aktivnosti mesta Ljubljana na teh področjih. Podrobneje bomo spoznali pomen mokrišč in mehanizme njihovega ohranjanja. Svoje poglede bodo prispevali tudi predstavniki mesta Izmir. Popoldanski del bo namenjen moderirani delavnici, kjer bomo izmenjevali izkušnje in pretresali primernost različnih ukrepov za področje obeh mest. 

6. septembra 2024 bo organiziran tudi študijski obisk Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki bo potekal bo od 9. do 13. ure (vključuje tudi lahko kosilo)

Program: obisk treh lokacij v Krajinskem parku Ljubljansko barje:
(1) Rekonstrukcija koliščarskih naselbin prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki je del Unescove svetovne dediščine,
(2) Naravni rezervat Iški Morost, ki je pod upravljanjem DOPPS-a za zaščito ogrožene biodiverzitete travnikov;
(3) »Barjanska okna«, posebne izvire podzemne vode na meji med prodnimi nanosi reke Iške in Barjem.

Prijave: Tako udeležba na konferenci kot na študijskem obisku sta brezplačna, obvezne pa so prijave na posamezni dogodek preko obrazca tukaj. Število mest je omejeno, zato si svoje mesto zagotovite čim prej. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.

Podroben program celotne konference