20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Ta dan je posvečen tako medonosnim čebelam kot divjim čebelam ter ostalim opraševalcem kot so muhe trepetavke ter druge žuželke. V Sloveniji imamo dolgo tradicijo čebelarstva, pre/malo pa poznamo divje čebele (čmrlji, čebele samotarke), ki prav tako predstavljajo ene ključnih opraševalcev. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci.

Pestrost divjih opraševalcev je zelo velika. V Sloveniji poznamo na primer preko 500 vrst divjih čebel, med katerimi bi si posebno pozornost zaslužili čmrlji. Te na prvi pogled nerodne žuželke predstavljajo “specialne enote opraševanja”. Čmrlji so namreč za razliko od medonosnih čebel dejavni tudi pri nizkih temperaturah, v dežju in vetru. V slabem vremenu so tako čmrlji lahko edini opraševalci. So tudi zelo hitri in v enakem času lahko obiščejo do štirikrat toliko cvetov kot medonosna čebela. Med obiskom svet tudi močno stresejo, kar še izboljšuje opraševanje, pri nekaterih rastlinah pa je to celo nujno (na primer paradižnik in borovnice). Malo več pozornosti bi si zaslužile tudi čebele samotarke, ki prenašajo cvetni prah na spodnji strani telesa, zato lahko opravijo delo stotih medonosnih čebel.

Življenjsko okolje opraševalcev se je zelo spremenilo. Obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni travniki ne zacvetijo in zato opraševalcem ne zagotavljajo hrane. Obdelovalni stroji uničijo gnezda čmrljev. Živih mej, kjer bi bila gnezda na varnem skoraj ni več. Čebele samotarke so nekdaj gnezdile v slamnatih strehah in luknjah v lesu, ki je bil glavni gradbeni material. Negativen je tudi vpliv prekomerne in nepravilne uporabe pesticidov. Najučinkovitejši način varovanja opraševalcev je ohranjanje dovolj cvetočih travnikov. Na njih dobijo hrano in prostor za gnezdenje. Ohranjamo jih tako, da jih pokosimo šele po  cvetenju.

Danes, 6. maja, smo v Mestnem muzeju v Ljubljani, izvedli predavanje z naslovom: Po sledeh Ljubljanice in Ljubljanskega barja. Predavanje smo izvedli na povabilo Univerze za tretje življenjsko obdobje. Skupaj smo ugotavljali, zakaj je pomembno dobro poznavanje celotnega porečja Ljubljanice. Sprehodili smo se kar čez tri zavarovana območja, ki se nahajajo na tem območju. Posebno pozornost pa smo namenili Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Veseli smo, da lahko širimo glas o našem in naših po Ljubljanici-sorodnih zavarovanih območjih (Notranjski regijski park, Krajinski park Pivška presihajoča jezera) tudi na takšnih predavanjih.
Predavanje smo zaključili s povabilom na naše številne dogodke v maju in juniju. Upamo, da se v čim večjem številu srečamo tudi na terenu!

Prvega maja letos mineva 20 let, odkar je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU). Ena ključnih prednosti držav članic EU je prost pretok blaga in storitev. Že od nekdaj državne meje prehajajo tudi živali, kot so velike zveri, ptice, ribe … V svojih življenjskih okoljih in na svojih poteh te vrste velikokrat naletijo na grožnje in ovire in le s sodelovanjem vseh držav članic lahko ohranjamo številne ogrožene vrste živali. Sodelovanje držav članic EU je potrebno tudi pri ohranjanju življenjskih prostorov in rastlinskih vrst. Zato sta bili leta 1979 na ravni EU sprejeta Direktiva o pticah in 13 let kasneje tudi Direktiva o habitatih. Na podlagi teh dveh temeljnih zakonodajnih aktov so vlade držav članic EU prenesle direktivi v nacionalne zakonodajne okvire in postavile temelje za omrežje Nature 2000.

Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in hkrati največje omrežje zavarovanih območij na svetu. V slovenski pravni red je bila Natura 2000 prenesena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih Nature 2000. V Sloveniji je 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. Dve od teh območij sta bili določeni tudi na Ljubljanskem barju, in sicer s šifro SI5000014 Ljubljansko barje kot posebno varstveno območje za ptice in s šifroSI3000271 Ljubljansko barje kot posebno ohranitveno območje za ostale živalske in eno rastlinsko vrsto ter sedem življenjskih prostorov.

Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000, ki združujejo preko 100 organizacij. Tudi na Ljubljanskem barju sodelujemo v številnih evropskih projektih, preko katerih pomagamo ohranjati tako ogrožene življenjske prostore kot vrste.

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se nahajajo številne osnovne šole in ena srednja šola. Vsako leto šole povabimo k sodelovanju na naših delavnicah in ostalih aktivnostih, ki jih ponujamo za šole. Ob posebnih priložnostih, ki se nahajajo v neposredni bližini šol, pa le te povabimo, da se nam pridružijo tudi na drugačen način. Podružnični šoli Notranje Gorice in Jezero sta se januarja letos odzvali našemu vabilu za sodelovanje na prireditvi ob izdaji priložnostne znamke z motivom Podpeškega jezera. S tem pa so si tako sodelujoči učenci kot učitelji prislužili voden obisk Morostiga, hiše narave in kolišč. Učiteljice iz Podružnične šole Notranje Gorice so o tem zapisale tudi krajši prispevek, učenci iz Podružnične šole Jezero pa so zapisali nekaj svojih vtisov:

Zelo zanimivo mi je bilo, ko smo na projekciji gledali, kako se je spreminjalo Barje skozi tisočletja.
Ivana
Zelo mi je bila všeč maketa koliščarskega naselja in prikaz načina gradnje hiš. Veliko smo se naučili o življenju nekoč.
Oskar
S starši bomo naslednjič obiskali še postaje z vprašanji in nalogami.
Tia Eliana

22. april, dan Zemlje. Zemlja, naš skupni dom, za katerega se zdi, da ga vsem bolj poznamo. Na prvi pogled se zdi, da Zemlja še nikoli ni bila bolj dosegljiva človeku. Z vso tehnologijo in modernimi prevoznimi sredstvi so nam tudi najbolj oddaljeni kotički našega planeta kot na dlani. Na drugi strani pa vse prepogosto ugotavljamo, da sploh ne poznamo svojega lastnega kraja ter narave, ki nas obdaja tu in zdaj. Vse večji ekstremi v naravi nas vabijo k razmisleku, da premaknemo pogled z ekranov bolj pogosto v naravo in da se večkrat odpravimo v naravo na lasten pogon.

Tudi na Ljubljanskem barju smo priča ekstremom, kot so bile lanskoletne poplave poleti, izjemno nizke temperature konec aprila … Prav mokrišča, kot je Ljubljansko barje, nam ljudem nudijo številne ekosistemske storitve, med katerimi je tudi blaženje podnebnih sprememb. Vlažna barjanska tla hladijo ozračje, šota v tleh, kjer je še ostala, pomeni ponor ogljika. Hkrati pa ta čudovita mozaična pokrajina s številnimi življenjskimi prostori pomeni zakladnico rastlinskih in živalskih vrst, ki so že marsikje drugje izumrle. Globoka mokra barjanska tla hranijo tudi tisočletno kulturno dediščino kolišč. Ljubljansko barje predstavlja slab procent celotne Slovenije, a je tako zelo dragocen.

Ponosni smo, da smo doma na Ljubljanskem barju in zato vlagamo vanj!

V mesecu aprilu se zaključuje projekt SmartMOVE v sklopu katerega je nastal tudi Mobilnostni načrt Krajinskega parka Ljubljansko barje.

Krajinski park Ljubljansko barje je eden bolj odprtih tipov zavarovanih območij. Iskanje čim bolj trajnostnih poti in umeščanje vstopnih točk je zato ključnega pomena za trajnostni razvoj tega zavarovanega območja. Veseli smo, da so si partnerji projekta SmartMOVE izbrali tudi območje Krajinskega parka Ljubljansko barje za eno od pilotnih območij. Pri nastajanju tega dokumenta smo sodelovali tudi zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje s strokovnjaki Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Inštituta za politike prostora in Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.

Vsem sodelujočim strokovnjakom in partnerjem projekta se zahvaljujemo za sodelovanje.