Ribniki v dolini Drage pri Igu so zaradi svoje izredne krajinske pestrosti priljubljena sprehajalna točka. Z namenom, da se ohrani in varuje biotska pestrost tega območja, je bilo območje ribnikov že leta 1986 razglašeno za naravno znamenitost, z ustanovitvijo Krajinskega parka Ljubljansko barje leta 2008 pa za naravni rezervat. Od leta 2019 z nepremičninami v lasti Republike Slovenije na območju naravnega rezervata upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.

Ker si želimo, da bi bil naravni rezervat ustrezno vzdrževan in biotska pestrost le-tega ohranjena, smo naročili pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v naravnem rezervatu. Na podlagi omenjenega pregleda je bilo ugotovljeno, da so vodne pregrade zaradi dolgoletnega slabega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Predlagana so bila nujna vzdrževalna dela, ki bodo zagotovila stabilnost pregrad in s tem ohranjanje ribnikov ter biodiverzitete. Projektna naloga z naslovom Pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu s predlogom ukrepov za njihovo vzdrževanje in obnovo, s poudarkom na ohranjanju oziroma izboljšanju stanja zavarovanih vrst je dostopna tu.

Vzdrževalna dela v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu bodo potekala od oktobra 2022 naprej. Začeli bomo z odstranjevanjem drevesne in grmovne vegetacije na jezu Veliki ribnik. V času vzdrževalnih del bo gibanje v naravnem rezervatu oziroma dostop do vodnih objektov omejen, zato vas prosimo za razumevanje.

Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na GMS: 051/604-411

Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo jo uspešno ohranili v takšni meri, da je kar 355 območij vključenih v evropsko omrežje Natura 2000. Skupaj pokrivajo več kot tretjino ozemlja države. V omrežje Natura 2000 je vključeno tudi Ljubljansko barje, naše največje mokrišče, a hkrati ena najbolj spremenjenih pokrajin v Sloveniji. V letošnjem letu obeležujemo 30. obletnico omrežja Natura 2000 v Evropski uniji ter 18. obletnico v Sloveniji. Slavi tudi finančni mehanizem LIFE, ki je v treh desetletjih obstoja na evropskem nivoju podprl že več kot 5500 projektov s področja varstva narave, varstva okolja in podnebnih sprememb.

Ob tej priložnosti so v projektu LIFE-IP NATURA.SI, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, organizirali tekmovanje za slovensko nagrado Natura 2000, namenjeno izpostavitvi dobrih praks upravljanja območij Nature 2000 z dolgoročnimi učinki.

Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je bil s svojimi aktivnostmi izbran med finaliste v 4 izmed njih.

Strokovno žirijo smo prepričali z naslednjimi aktivnostmi:

• Z GPS oddajniki do učinkovitejšega varstva velikega škurha (Slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000),
• Vključevanje lokalnih kmetov v skrbništvo zemljišč za doseganje ciljev varstva narave (Družbeno-gospodarske koristi),
• Sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pri določitvi naravovarstvenih pogojev pri oddaji zemljišč (Sodelovanje) in
• Izboljšanje stanja populacije in habitata barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju (v kategoriji Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji).

Med finaliste se je v zadnji kategoriji uvrstila tudi prijava  Aktivno varstvo populacije puščavnika v osrednji Sloveniji, ki se je odvijalo tudi v Krajinskem parku Ljubljansko barje, prijavo pa je pripravil Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo.

Ostale finaliste in povezavo do kratkih povzetkov prijav najdete tukaj.

Razglasitev zmagovalcev se bo odvila v sklopu turneje slovenske nagrade Natura 2000 v mesecu novembru.

Svojo moč je noč pokazala tudi v petek, 30. septembra 2022, ko smo v okviru Evropske noči raziskovalcev tako mladim kot njihovim spremljevalcem predstavili sestavo tal na Ljubljanskem barju. Glavna tema letošnjega projekta Noč ima svojo moč je bila namreč prst oziroma raziskovanje različnih vrst prsti.

Izpod rok mladih raziskovalcev je tako v poročni dvorani Tehniškega muzeja Slovenije nastalo kar nekaj umetnin. Mladi umetniki so jih pobarvali z različnimi odtenki prsti. Kot predlogo smo jim predstavili odtenke barjanskih zemelj slikarja Toneta Lapajneta. Izvedli so lahko tudi preizkus prepustnosti in poroznosti šote, polžarice ter proda in peska. S pomočjo ilustracij prerezov tal pa so spoznavali zgodovino nastanka današnje krajine Ljubljanskega barja.

V avgustu smo na zemljiščih v upravljanju parka nabirali semena modre stožke. Modra stožka (Molinia caerulea) je trava, ki uspeva na mokrotnih, s hranili revnih tleh. Travniki, kjer prevladuje, so pomemben življenjski prostor številnih vrst, med njimi tudi metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka. Posejati jo nameravamo na površine, na katerih bodo za obnovo mokrotnih travnikov potrebni večji posegi. Ti predstavljajo tveganje za razrast invazivnih tujerodnih vrst.

Ker želimo pri setvi doseči čim večji uspeh, smo v preteklih dneh pripravili zanimiv poskus.

Del njive, ki smo jo nedavno zasejali s travno mešanico, smo razdelili na tri dele in preizkusili tri metode: setev semena modre stožke brez obdelave tal, setev v plitvo obdelana tla ter imitacijo direktne setve, pri kateri smo začrtali setvene vrste s konico krampa.

Med seme smo pomešali mivko kremenčevega peska, semena pa na koncu rahlo vtisnili v zemljo s pomočjo grabelj. Včerajšnje padavine so površino izdatno zalile, mi pa bomo budno spremljali, kdaj bodo na plano pribodle prve travne bilke. S pomočjo rezultatov poskusa bomo lahko bolje načrtovali aktivnosti za obnovo mokrotnih travnikov.