V poletnih dneh iščemo možnosti za ohladitev in osvežitev. Ena takih lokacij na robu Ljubljanskega barja je tudi Podpeško jezero, ki je posebej obiskano med vikendi. Preden se odpravite na pot priporočamo, da dobro premislite, katero prevozno sredstvo boste izbrali, kje se boste peljali in kje parkirali. Zaradi asfaltiranja bo popolna zapora ceste Podpeč – Jezero od 30.7. od 7. ure do 31.7.2022 do 21. ure, na odseku od krožišča do naslova Jezero 27. Če se odločite za obisk z avtomobilom, parkirajte pri gasilskem domu. Kljub novo urejenemu parkirišču številni obiskovalci parkirajo tik ob jezeru. S takim parkiranjem ste na dobri poti, da si prisvojite kazen in povzročate slabo voljo ostalim obiskovalcem.

V ponedeljek, 20. 6. 2022, so nas obiskali kolegi iz Krajinskega parka Goričko z deležniki. Skupaj smo se sprehodili po razstavi Zakladi Ljubljanskega barja ter ob nastajajoči poti Pot med jelšami. Obiskovalcem smo predstavili tudi naravovarstvene ukrepe, ki so bili izvedeni na območju Rakove Jelše v okviru projektov LJUBA in PoLJUBA.

15. junija smo nekateri od predstavnikov Skupnosti naravnih parkov Slovenije (Triglavski narodni park, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Rožnik Tivoli in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje) na kolesarskem festivalu Kolesari, spremembo ustvari predstavili možnosti kolesarjenje v naravi. Kolesarjenje je namreč eden od bolj primernih načinov obiska naravnih parkov. Preden se odpravite na kolesarjenje v naravo, priporočamo, da se pozanimate, katere poti so primerne za kolo. Številne od tematskih poti v naravnih parkih so primerne tudi za obisk s kolesom. Če niste prepričani o tem, ali je katera od poti primerna za vas, se lahko obrnete na nas. Lahko se nam tudi pridružite na katerem od naših vodenj, prireditev. Tudi v KP Ljubljansko barje ponujamo kolesarska vodenja.

V preteklem mesecu smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje s strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo in Prirodoslovnega muzeja Slovenije z GPS oddajnikoma opremili dva velika škurha (Numenius arquata).

Veliki škurh je ptica selivka, ki pri nas gnezdi le na dveh območjih. Eno od njih je Ljubljansko barje. Gnezdo si nastelje na tleh, mladiči pa že kmalu po izvalitvi samostojno raziskujejo okolico. Za preživetje škurh potrebuje mokrotna travišča, saj pri iskanju hrane svoj dolg zakrivljen kljun zabada v mehka namočena tla.

Na Ljubljanskem barju njihova populacija nezadržno upada. Pred drugo svetovno vojno je tu gnezdilo tudi do 20 parov letno, število pa se je v 50 letih prepolovilo. Pred 5 leti so raziskovalci zabeležili zgolj tri gnezdeče pare, letos pa le še enega. Upad populacije velikega škurha je povsod po Evropi najverjetneje povezan z izginjanjem primernega življenjskega prostora, manjkajo pa nam številni podatki, s katerimi bi lahko ciljno načrtovali ukrepe za varstvo vrste.

Z oddajniki, ki nam sporočajo lokacije živali, smo opremili dva samca. Eden je bil pri gnezdenju uspešen, medtem ko je drugi po postanku na Barju odletel na izliv reke Soče.

Podatki, ki jih zajemajo oddajniki, nam bodo omogočili vpogled v številne vidike življenja škurhov, npr. kje se zadržujejo, kako velik prostor uporabljajo, kam se selijo in ali se po selitvi vračajo na isto območje. S pomočjo odgovorov na ta vprašanja bomo lahko oblikovali in izvedli ukrepe, s katerimi bomo poskušali preprečiti izumrtje velikega škurha pri nas. V preteklih tednih smo že obiskali kmete, ki kosijo travnike na območju gnezdenja letošnjega para, in se z njimi dogovorili o pozni košnji.