V preteklem letu so bili v okviru projekta zaključeni še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč, tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo modro stožko ter travnikov za strašničinega mravljiščarja. Ustrezno upravljanje zemljišč je namreč nujen predpogoj za ustvarjanje pogojev za izboljšanje stanja najbolj ogroženih vrst ter njihovih habitatov.

Največ aktivnosti je bilo namenjenih izboljšanju stanja mokrotnih travnikov na skupno 146 ha zemljišč, pri čemer so ukrepi obsegali predvsem prilagojeno košnjo in mulčenje travnikov ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. Na travnikih, kjer živi barjanski okarček, je večkrat letno potekalo ročno odstranjevanje krhlike in zlate rozge ter urejanje mejic. Prav tako so bili travniki na območju ponovne naselitve barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost mozaično pokošeni. Z mozaično košnjo se namreč prepreči zaraščanje površin z lesno vegetacijo, hkrati pa se na nepokošenem delu travnika vsako leto ohrani del habitata za nadaljnji razvoj metuljev.

Zelo uspešna zadnja sezona doselitve barjanskega okarčka

V letu 2022 je bila v okviru projekta zaključena še zadnja, tretja sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj je bilo število prenesenih osebkov v naravo za 34 višje od zastavljenega cilja. V Naravni rezervat Iški morost je bilo prenesenih 132 osebkov, v izvorno populacijo na lokaciji Mostišče pa 22. V letu 2022 je bila stopnja uspešnosti izleganja metuljev 85 % in je bila višja kot v prvi in drugi sezoni gojenja osebkov. V letu 2022 je bila izdelana ocena velikosti izvorne in novo osnovane populacije. Na podlagi rezultatov terenskih popisov je bila populacija na Mostišču ocenjena na 311 samcev in 201 samic barjanskega okarčka. Vzpodbudni so tudi rezultati popisa velikosti novo osnovane populacija v Naravnem rezervatu Iški morost, ki je bila ocenjena na 133 osebkov.

Na Ljubljanskem barju našli puščavnika

Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo  so v lanskem letu potrdili tudi uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju. Puščavnik je največja evropska vrsta minice in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Zaradi pomanjkanja starih dreves na Ljubljanskem barju so bili na območju Mestnega loga in Gmajnic v pomoč nameščeni posebni zaboji (gojilnice) iz hrastovega lesa, kamor je bilo v letih  2019 in 2020 v okviru projekta PoLJUBA naseljenih skupno 225 ličink, ki so izvirale iz bližnjih še ohranjenih populacij. Ena takih živi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Lani so se v  nastavljene prestrezne pasti ujeli trije odrasli osebki, s čimer so potrdili uspešnost doselitve.

Pot med jelšami odpira svoja vrata letos poleti

Pripravljeno pa je tudi vse za pričetek del za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec  leta 2021, bo zaradi izrednih razmer v času pandemija covid-19 ter posledične rasti cen surovin v svoji končni podobi zaživela predvidoma to poletje.

 

O projektu PoLJUBA:

 Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice in kosca, travniške ptice selivke, za katero je Ljubljansko barje še do nedavnega predstavljalo najpomembnejše območje gnezdenja v vsej državi.

 Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

 Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Interventna dela za sanacijo jezu pri Srednjem ribniku v Dragi pri Igu se bodo kmalu začela. Danes smo zato iz ribnika pričeli izpuščati vodo. Praznjenje bo trajalo predvidoma do srede.

Čeprav je varovalna ograja uspešno preprečila dostop večini dvoživk (v dobrem tednu smo jih ob njej našli in na varno preselili skoraj 4000), smo v preteklem tednu tudi v Srednjem ribniku našli manjše število mrestov.

Pred pričetkom sanacijskih del smo zato organizirali njihovo preselitev iz Srednjega v Veliki ribnik. Izpraznitev Srednjega ribnika bo kratkotrajna, v tem času pa ne bo prišlo do popolne izsušitve.

 

Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu je priljubljena sprehajalna točka in ena vročih točk biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nedavni pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v naravnem rezervatu je pokazal, da so vodne pregrade zaradi dolgoletnega slabega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Zaradi zagotavljanja varnosti celotnega sistema vodnih objektov bomo v kratkem izvedli interventno sanacijo jezu pri Srednjem ribniku.

Ribnik bo v času del potrebno izprazniti, zato smo v začetku tedna postavili ograje za dvoživke, ki preprečujejo njihov dostop do njega oz. jih preusmerja v preostalih 10 ribnikov v okolici. Tam bodo njihovi mresti na varnem in kmalu bomo lahko v vodi opazovali številne paglavce.

Dvoživke, ki jih je ograja ustavila, zjutraj prenesemo do bližjega primernega ribnika. Samo včeraj (9. 3. 2023) smo jih tako preselili kar 1213, od tega največ navadnih krastač. Še posebej smo se razveselili 292 velikih pupkov, ene najbolj ogroženih vrst dvoživk v Evropi.

Obiskovalce prosimo, da dvoživk ne premikajo na drugo stran ograje.

 

Raziskovalci so na Ljubljanskem barju popisali preko 6000 prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Pestrost vrst in življenjskih prostorov že tisočletja ohranja človeško civilizacijo, od zagotavljanja hrane, materialov do zdravega življenjskega prostora.
A številne vrste na Ljubljanskem barju so izginile, so ogrožene ali pa so celo na robu izumrtja.
Po drugi strani pa narašča število invazivnih tujerodnih vrst, ki vztrajno rušijo ranljivo naravno ravnovesje Ljubljanskega barja.

Prav zaradi vse hitrejšega upadanja števila prostoživečih vrst, je bil večji del Ljubljanskega barja zavarovan kot Krajinski park Ljubljansko barje.
Dobrih deset let tako v krajinskem parku izvajamo popise, spremljamo stanje in izvajamo ukrepe za izboljšanje stanja ter obnovo ogroženih življenjskih prostorov in vrst.
Ključni dejavnik za uspešnost naravovarstvenih ukrepov je sodelovanje s čim širšim naborom deležnikov:
od kmetov, lokalnih skupnosti, stroke do ljudi, ki živijo/te v in ob krajinskem parku.

Ob Svetovnem dnevu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v branje priporočamo nekaj člankov na to temo:
– Kam je izginil hrček in kaj ogroža pikapolonico?, dr. Tomi Trilar
– Z naravo se kompromisov sklepati ne da, dr. Al Vrezec

 

V teh dneh smo zaključili izkope zadnjih od načrtovanih 50 mlak za dvoživke. Ker se ekološke zahteve različnih vrst dvoživk med sabo razlikujejo, smo izkopali 5 različnih tipov mlak, s katerimi jim bomo zagotovili stoječo vodo skozi vse leto.

Na nekaterih nedavno odkupljenih zemljiščih smo izvedli tudi dela za odstranitev lesne zarasti, pomešane z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Na njih bomo v prihodnjih letih ponovno vzpostavili mokrotne travnike in zasadili mejice. Za varstvo dvoživk so namreč poleg vodnih pomembni tudi kopenski habitati, v katerih se številne vrste zadržujejo večji del leta.

 

Ob razmeroma visokih temperaturah so se v zadnjih dneh dvoživke že pričele prebujati iz prezimovanja in bodo kmalu zasedle mrestišča. Ker so njihove selitvene poti stalne in pogosto prečkajo prometne ceste, številne od njih svojo pot končajo pod kolesi vozil. Do povozov sicer prihaja skozi vse leto, a so zaradi zgoščene spomladanske selitve najbolj opazni ravno v tem delu leta. Voznike v prihajajočih dneh zato prosimo za previdnost, zlasti v nočnem času.

Z namenom zmanjševanja smrtnosti dvoživk  bo Direkcija RS za infrastrukturo kmalu pričela z gradnjo cestnih podhodov in stalnih usmerjevalnih ograj na treh najbolj kritičnih odsekih regionalne ceste Vrhnika – Podpeč oz. Podpeč – Ig. Gradnja se bo pričela na 1,3 km dolgem odseku med Gradom Bistra in Dolom pri Borovnici, sledila pa bo izvedba ukrepov na 2 km odseku med Jezerom in Podkrajem. Pozneje bodo s trajnimi ukrepi za varstvo dvoživk opremili tudi črno točko pri Pakem.

Izkopi mlak, obnova kopenskih habitatov in vzpostavitev trajnih ukrepov za dvoživke na cestah se izvajajo v okviru aktivnosti projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in jih sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter projektni partnerji.

Četrtek 16. in petek 17. februar sta bila pomembna dneva za projekt LIFE URCA PROEMYS.

V četrtek je na Univerzi v Firencah potekal prvi obisk nadzornice projekta, ki smo se ga udeležili vsi partnerji. Ob prisotnosti nadzornice, ki jo je program LIFE pooblastil, da oceni napredek in ustreznost izvedbe projekta je glavni partner predstavil dosedanje aktivnosti projekta ter izzive s katerimi se spopadamo pri njegovi izvedbi.

V petek je potekala pomembna delavnica, ki se je je udeležilo 75 strokovnjakov in je prispevala k pripravi celostnega načrta upravljanja za močvirsko sklednico Emys orbicularis. Načrt bo eden najpomembnejših rezultatov projekta LIFE URCA PROEMYS, ki se bori za ohranjanje te avtohtone sladkovodne želve, ki jo ogrožajo raznovrstni dejavniki.

Na delavnici smo predstavili tudi ohranitveno stanje močvirske sklednice v Sloveniji ter aktivnosti, ki so bile bile v preteklosti izvedene za njegovo izboljšanje.