SmartMOVE, korak v smer trajnostne mobilnosti

9. decembra 2022 sta direktor Javnega zavoda KPLB  Janez Kastelic in direktorica Regionalne razvojne direkcije Ljubljanske urbane regije  mag. Lilijana Madjar  podpisala sporazum o sodelovanju v projektu Pametne rešitve za trajnostno mobilnost (akronim SmartMOVE).

Krajinski park Ljubljansko barje je odprti tip zavarovanega območja narave. Vstop v krajinski park in potovanje po njem je tako prepuščeno izbiri vsakega posameznika. Večji del obiska in potovanja po parku za enkrat večinoma poteka z motoriziranim prometom po cestah. V Javnem zavodu KPLB si želimo, da bi obiskovalci vstopali v park na urejenih vstopnih točkah in usmerjeno potovali po parku na čim bolj trajnosten način (z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesi, peš… ).

Prav zato smo se v javnem zavodu odločili za sodelovanje v projektu SmartMOVE. Glavni rezultat projekta SmartMOVE za Krajinski park Ljubljansko barje bo mobilnostni načrt za izbrano območje krajinskega parka.

Sporočilo za javnost ob podpisu sporazuma o sodelovanju

Zimska dela za obnovo kopenskih habitatov dvoživk

Obnova kopenskih habitatov je poleg vzpostavitve mlak ena najpomembnejših konkretnih naravovarstvenih aktivnost projekta LIFE AMPHICON. Dvoživke večino leta preživijo na kopnem. Skriti kotički v mejici, na travniku ali v gozdu jim nudijo poletna zatočišča, pozimi pa prezimovališča. Kopno uporabljajo za selitve, tam se tudi prehranjujejo.

Spomladi smo pričeli z deli za obnovo ekstenzivnih travnikov, zlasti košnjo površin. Z redno košnjo in odvozom biomase želimo zmanjšati vsebnost hranil v tleh, ekstenzifikacija površin pa vodi v povečanje vrstne pestrosti rastlinskih vrst, s tem pa tudi nevretenčarjev, ki so glavni vir hrane dvoživk.

Na nekaterih zemljiščih smo pričeli odstranjevati lesno zarast, pomešano s tujerodnimi vrstami. Tujerodne vrste na Barju obvladujemo predvsem z redno košnjo, ki pa je na površinah, zaraščenih tudi z lesnimi vrstami, ni izvedljiva. Redna košnja pomaga tudi pri spopadanju z nadaljnim širjenjem invazivnih tujerodnih vrst, saj prepreči njihovo semenenje. Površine bomo spomladi deloma zasejali z avtohtonim semenom, ki smo ga nabrali na dobro ohranjenih mokrotnih travnikih v okolici Bevk, deloma pa s komercialno semensko mešanico, s tem pa vzpostavili travniške površine.

V zadnjih tednih smo pričeli tudi s sajenjem mejic. Posadili smo več kot 150 avtohtonih sadik rdečega drena, črnega trna, navadne trdoleske, navadne krhlike, črnega bezga, doba in vrbe. Mejice niso pomembne le za dvoživke, ampak nudijo življenjski prostor, zatočišča, preletne ali selitvene koridorje ter hrano številnim vrstam ptic, netopirjev, plazilcev, sesalcev in nevretenčarjev. Skupno jih nameravamo zasaditev več kot 2 km.

 

Zaključek projekta Na-kolih

Projekt Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju (Na-kolih) se v letu 2022 zaključuje. Glavni partner projekta, Občina Ig, ob tej priložnosti vabi na zaključek operacije v četrtek, 1. decembra 2022. Več o dogodku.

 

 

Pričel se je nov LIFE projekt za varstvo močvirske sklednice

Z uvodnim sestankom, ki danes poteka v Genovi, smo uradno otvorili projekt LIFE UrCA PROEMYS, namenjen ohranjanju močvirske sklednice v Sloveniji in Italiji.

 

Projektne aktivnosti so namenjene izboljšanju njenega življenjskega prostora, odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst iz narave ter ozaveščanju javnosti o ogroženosti naše edine avtohtone sladkovodne želve.

5-letni projekt se bo izvajal do septembra 2027 in je sofinanciran iz evropskega finančnega mehanizma LIFE. Vodilni partner projekta je WWF Italija, v projektu pa poleg 8 italijanskih partnerjev sodelujemo Krajinski park Ljubljansko barje in Krajinski park Sečoveljske soline.

Močvirska sklednica. Foto: Janez Tarman
Močvirska sklednica. Foto: Janez Tarman

 

 

Gradimo nove mlake

Ljubljansko barje smo v zadnjih 200 letih spremenili v kulturno krajino. Nekdaj največje in najjužnejše ležeče visoko barje v Evropi so naši predniki preoblikovali v preplet travnikov, njiv in mejic. Gosta mreža osuševalnih jarkov med njimi je postala osrednji življenjski prostor številnih vrst, ki za svoje razmnoževanje in razvoj potrebujejo stoječo vodo. Voda iz jarkov poleti hitro odteče, vodni življenjski prostori pa presahnejo. To pri vrstah dvoživk, ki za razvoj v vodi potrebujejo več časa (npr. veliki pupek in rosnica) ali ta poteka v toplejšem delu leta (npr. zelena rega in hribski urh), vodi v propad mrestov in paglavcev oz. jajc in ličink. Zaradi globalnih klimatskih sprememb so dolga, suha in vroča poletja vse pogostejša, zato se razvojni krog takšnih vrst vse pogosteje zaključi neuspešno.

 

Primerno vodno okolje lahko zagotovimo z izkopom mlak. V teh dneh smo na zemljiščih, ki smo jih v parku nedavno odkupili za namene varstva narave, pričeli z izkopom mreže 50 mlak. Izboljšanje vodnih habitatov je namreč eden ključnih ukrepov za ohranjanje dvoživk, ki potekajo v projektu LIFE AMPHICON. Na Ljubljanskem barju so ukrepi umeščeni na območje v okolici Bistre, Pakega in Podkraja.

 

Mlake morajo biti dovolj velike, da poleti ne presahnejo. Njihove brežine morajo biti položne, da jih lahko živali zapustijo. Razgibano dno s plitvimi in globljimi del pa zagotavlja primerna bivališča skozi vse leto. Obrežno in vodno rastlinje nudi primerna mesta za odlaganje jajc oz. mrestov ter nudi zatočišče pred plenilci.

 

Ker je Ljubljansko barje evidentirano kot arheološko območje, gradnjo nadzoruje tudi ekipa arheologov.

Poleg izkopa novih mlak izvajamo tudi obnovo kopenskih habitatov, kmalu pa se bo pričela tudi gradnja podhodov in stalnih usmerjevalnih ograj za varstvo dvoživk na cestah.

 

Vzdrževanje vodnih objektov v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu

Ribniki v dolini Drage pri Igu so zaradi svoje izredne krajinske pestrosti priljubljena sprehajalna točka. Z namenom, da se ohrani in varuje biotska pestrost tega območja, je bilo območje ribnikov že leta 1986 razglašeno za naravno znamenitost, z ustanovitvijo Krajinskega parka Ljubljansko barje leta 2008 pa za naravni rezervat. Od leta 2019 z nepremičninami v lasti Republike Slovenije na območju naravnega rezervata upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.

Ker si želimo, da bi bil naravni rezervat ustrezno vzdrževan in biotska pestrost le-tega ohranjena, smo naročili pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v naravnem rezervatu. Na podlagi omenjenega pregleda je bilo ugotovljeno, da so vodne pregrade zaradi dolgoletnega slabega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Predlagana so bila nujna vzdrževalna dela, ki bodo zagotovila stabilnost pregrad in s tem ohranjanje ribnikov ter biodiverzitete. Projektna naloga z naslovom Pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu s predlogom ukrepov za njihovo vzdrževanje in obnovo, s poudarkom na ohranjanju oziroma izboljšanju stanja zavarovanih vrst je dostopna tu.

Vzdrževalna dela v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu bodo potekala od oktobra 2022 naprej. Začeli bomo z odstranjevanjem drevesne in grmovne vegetacije na jezu Veliki ribnik. V času vzdrževalnih del bo gibanje v naravnem rezervatu oziroma dostop do vodnih objektov omejen, zato vas prosimo za razumevanje.

Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na GMS: 051/604-411

Krajinski park Ljubljansko barje med finalisti za nagrado Natura 2000

Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo jo uspešno ohranili v takšni meri, da je kar 355 območij vključenih v evropsko omrežje Natura 2000. Skupaj pokrivajo več kot tretjino ozemlja države. V omrežje Natura 2000 je vključeno tudi Ljubljansko barje, naše največje mokrišče, a hkrati ena najbolj spremenjenih pokrajin v Sloveniji. V letošnjem letu obeležujemo 30. obletnico omrežja Natura 2000 v Evropski uniji ter 18. obletnico v Sloveniji. Slavi tudi finančni mehanizem LIFE, ki je v treh desetletjih obstoja na evropskem nivoju podprl že več kot 5500 projektov s področja varstva narave, varstva okolja in podnebnih sprememb.

Ob tej priložnosti so v projektu LIFE-IP NATURA.SI, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, organizirali tekmovanje za slovensko nagrado Natura 2000, namenjeno izpostavitvi dobrih praks upravljanja območij Nature 2000 z dolgoročnimi učinki.

Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je bil s svojimi aktivnostmi izbran med finaliste v 4 izmed njih.

Strokovno žirijo smo prepričali z naslednjimi aktivnostmi:

  • Z GPS oddajniki do učinkovitejšega varstva velikega škurha (Slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000),
  • Vključevanje lokalnih kmetov v skrbništvo zemljišč za doseganje ciljev varstva narave (Družbeno-gospodarske koristi),
  • Sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pri določitvi naravovarstvenih pogojev pri oddaji zemljišč (Sodelovanje) in
  • Izboljšanje stanja populacije in habitata barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju (v kategoriji Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji).

Med finaliste se je v zadnji kategoriji uvrstila tudi prijava  Aktivno varstvo populacije puščavnika v osrednji Sloveniji, ki se je odvijalo tudi v Krajinskem parku Ljubljansko barje, prijavo pa je pripravil Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo.

Ostale finaliste in povezavo do kratkih povzetkov prijav najdete tukaj.

Razglasitev zmagovalcev se bo odvila v sklopu turneje slovenske nagrade Natura 2000 v mesecu novembru.

 

Noč ima svojo moč 2022

Svojo moč je noč pokazala tudi v petek, 30. septembra 2022, ko smo v okviru Evropske noči raziskovalcev tako mladim kot njihovim spremljevalcem predstavili sestavo tal na Ljubljanskem barju. Glavna tema letošnjega projekta Noč ima svojo moč je bila namreč prst oziroma raziskovanje različnih vrst prsti.

Izpod rok mladih raziskovalcev je tako v poročni dvorani Tehniškega muzeja Slovenije nastalo kar nekaj umetnin. Mladi umetniki so jih pobarvali z različnimi odtenki prsti. Kot predlogo smo jim predstavili odtenke barjanskih zemelj slikarja Toneta Lapajneta. Izvedli so lahko tudi preizkus prepustnosti in poroznosti šote, polžarice ter proda in peska. S pomočjo ilustracij prerezov tal pa so spoznavali zgodovino nastanka današnje krajine Ljubljanskega barja.

Metuljček cekinček ti potepinček…

Travniki na Ljubljanskem barju nudijo dom številnim živalskim vrstam. V poletnem času tako lahko na barjanskih travnikih poleg ostalih živalskih vrst opazujemo tudi mavrico odraslih metuljev, ki se spreletavajo nad njimi. V jesenskem času je število odraslih metuljev na Barju že precej manjše. V manj prijaznih razmerah (manj hrane, bolj mrzlo in vlažno okolje) tja do sredine novembra skupaj še z nekaterimi vrstami vztraja tudi mali cekinček (Lycaena phlaeas), ki smo ga danes dopoldne ujeli v fotografski objektiv.