Dvoživke poleg ustreznih mlak, v katerih se lahko uspešno razmnožujejo, za preživetje nujno potrebujejo tudi primeren kopenski habitat. Večina vrst namreč večji del leta pravzaprav preživi na kopnem. Še posebej pomembni so za njih mokrotni travniki, ki jim služijo kot prehranjevalni habitat.

V letošnjem letu smo na zemljiščih, namenjenih varstvu dvoživk, prvo košnjo in travniško mulčenje opravili v začetku junija. Zgodno košnjo izvajamo na zemljiščih, ki jih preraščajo invazivne tujerodne vrste, zlasti zlata rozga. Z zgodnjo in  pogosto košnjo namreč preprečujemo njeno cvetenje in s tem semenenje, na dolgi rok pa tudi izčrpavamo že prisotne rastline. S takšnim upravljanjem bomo postopoma vzpostavili razmere za rast tipičnih vrst mokrotnih travnikov. Travnike, na katerih že prevladujejo značilne mokrotne vrste, kosimo pozneje v sezoni, ko domorodne rastlinske vrte že zaključijo s semenenjem.

Poleg tega smo konec junija opravili negovalna dela na mladih mejicah, ki smo jih posadili v pretekli zimi. Mlada drevesca in grme smo ročno obkosili, pasove med mejicami in jarki pa zmulčili. Tako bodo deležni več sonca, kar bo pospešilo njihovo rast.

Mejice so pomemben del kmetijske krajine. Povezujejo različne življenjske prostore, v katerih ima dobre pogoje za življenje pester nabor rastlinskih in živalskih vrst. Dvoživke v mejicah najdejo skrivališče oz. zatočišče in hrano, nekatere pa tam tudi prezimujejo.

Pred nekaj dnevi nas je obiskala ekipa portala N1 Slovenija. Z novinarko Sarah Naubauer smo se pogovarjali o Ljubljanskem barju in izzivi, s katerimi se v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje soočamo pri svojem delu.

“Zakaj bi morali kmetje spremeniti svoje prakse zaradi “nekega metulja”? Kako je mogoče, da na Ljubljanskem barju, ki je mokrišče, primanjkuje vode in morajo v okviru evropskih projektov kopati mlake, kamor se lahko zatečejo dvoživke? Leta 1999 so na Barju našteli 245 ptic koscev, leta 2009 122, lani 47, letos pa le še 32. Koliko prostora je v krajinskem parku – naravnem bogastvu – sploh še ostalo za naravo?”

Vabljeni k ogledu nastalega prispevka.

V sredo, 17. maja 2023, je na Brezovici pri Ljubljani potekala novinarska konferenca glede ukrepov upravljanja z nutrijo, invazivno tujerodno vrsto na zavarovanem območju Krajinski park Ljubljansko barje.

Nutrija je v Sloveniji tujerodna vrsta in spada med invazivne vrste. To pomeni, da s svojo pojavnostjo, prisotnostjo in širjenjem ogroža ekosisteme in avtohtone rastlinske ter živalske vrste, ki živijo na istem območju. V Sloveniji se nutrija hitro širi, hrani pa se tako z nadzemnimi kot podzemnimi deli obrežne vegetacije ali kmetijskih kultur. Izkopani rovi povečujejo učinek erozije in izpiranja ter siromašenja zemlje.

V letu 2023 se bo zato na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, po izredni odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v sodelovanju z lokalnimi lovskimi družinami, začel izvajati naravovarstveni ukrep odstranitve nutrije iz naravnega okolja.

V naravnem okolju se je ta izvorno južnoameriška vrsta v Sloveniji znašla v 30tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj osebkov pobegnilo s kožuhovinskih farm. Razširjena je predvsem v porečjih reke Ljubljanice in Rižane, opažajo pa jih vedno več tudi ob Savi in Muri. »Konkretno število nutrij na naših tleh danes ni znano, trend rasti pa kaže, da se je v zadnjem desetletju število nutrij podvojilo, če ne potrojilo. Zaskrbljujoč pa je predvsem njen disperzijski potencial, saj osvaja vedno nova območja. Redni lovski napor preprosto ne zadošča več,« je na novinarski konferenci pojasnil dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije.

»Bernska konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov je nutrijo leta 2016 uvrstila na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki jih je potrebno odstraniti iz okolja. Prav tako je nutrija na podlagi Uredbe EU invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva EU in jo je potrebno izloviti na celotnem območju pojavljanja,« je povedal Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (v nadaljevanju JZ KPLB), ki je zadolžen za koordiniranje izlova. Izrecno je poudaril tudi, da bo izlov potekal izključno na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, in sicer v občinah Ig, Vrhnika in Brezovica.

Lov se bo izvajal na lovnih in nelovnih površinah tako podnevi kot ponoči, s pomočjo pasti živolovk. Posebna pozornost bo namenjena bližini večjih naselij, saj se tam zaradi večje dostopnosti hrane lahko oblikujejo močna jedra, od koder se vrsta širi na ostala območja.

V letošnjem letu je bilo za namene patološkega pregleda in ugotovitev zdravstvenega stanja populacije na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani dostavljeno 80 nutrij. »Namen preiskav je oceniti zdravstveno stanje živali in primernost nadaljnje uporabe nutrij za prehrano živali. Na osnovi preliminarnih rezultatov raztelesb, parazitoloških in histopatoloških preiskav ocenjujemo, da je zdravstveno stanje nutrij v pregledani populaciji dobro in ne predstavlja znatnega tveganja za prenos bolezni na živali drugih vrst ali človeka,« je povzela dr. Diana Žele Vengušt z inštituta. Preiskave so sicer še v teku, izvedene pa bodo na skupno 100 primerkih.

Sonja Rozman z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je izrazila polno podporo ukrepu: »Nutrija je invazivna tujerodna vrsta, ki je na seznamu evropske Uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Vse države članice smo po tej Uredbi dolžne zagotavljati odstranitev ali obvladovanje širjenja vrst, ki jih ta uredba določa. Odlov z živolovkami je v tujini preverjena najbolj učinkovita metoda obvladovanja populacij nutrije, ki hkrati povzroča najmanjše trpljenje živali. Ljubljansko barje je krajinski park in območje Natura 2000, zato je ukrepanje na tem območju za ohranjanje narave zelo pomembno.« Povedala je, da je ukrep skladen z nacionalnim akcijskim načrtom upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami in povzela, da je obvladovanje nutrije nujno, saj s tem preprečujemo izpodrivanje domorodnih vrst in ohranjamo njihove življenjske prostore, predvsem obvodne habitate.

»Izlov bo izvajan v skladu s priročnikom »A manual for the management of vertebrate invasive alien species of Union concern, incorporating animal welfare« z visoko stopnjo strokovnosti in diskrecije v času, ko v parku praviloma ni obiskovalcev,« je poudaril Janez Kastelic. Napovedal je še, da bo ukrep depopulizacije nutrij na območju parka trajal več let in da bodo izkušnje, pridobljene ob izlovu na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje dragocene za nadaljnje odločanje o upravljanju z nutrijami tudi na drugih žariščih v Sloveniji.

V četrtek, 25.5.2023 je bila tema izlova nutrij ponovno obravnavana v oddaji 24ur zvečer, kjer sta se soočila predstavnika Krajinskega parka Ljubljansko barje in Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra. V zvezi z izjavami v oddaji, na povezavi odgovor na prispevek.

V preteklem tednu semo pred napovedanim dežjem uredili okolico mlak, ki smo jih z namenom zagotavljanja vodnih življenjskih okolij za dvoživke izkopali tekom zadnje zime.

V okolici izkopov je na številnih mestih nastala odprta površina. Ker na goli zemlji hitro vzklijejo semena invazivnih tujerodnih vrst, smo okolico mlak zdaj zasejali s travno mešanico in varovalnim posevkom, kar bo preprečilo razrast nezaželenih vrst. Invazivne tujerodne vrste namreč s svojimi gostimi sestoji predstavljajo slabo življenjsko okolje za domorodne vrste.

Aktivnosti za izboljšanje travniških površin so del akcije, namenjene izboljšanje stanja kopenskih habitatov dvoživk, ta pa je del projekta LIFE AMPHICON. Površine, na katerih se aktivnosti izvajajo, je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje odkupil za namene varstva narave.