Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu je priljubljena sprehajalna točka in ena vročih točk biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nedavni pregled stanja vodnih objektov, naprav in ureditev v naravnem rezervatu je pokazal, da so vodne pregrade zaradi dolgoletnega slabega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Zaradi zagotavljanja varnosti celotnega sistema vodnih objektov bomo v kratkem izvedli interventno sanacijo jezu pri Srednjem ribniku.
Ribnik bo v času del potrebno izprazniti, zato smo v začetku tedna postavili ograje za dvoživke, ki preprečujejo njihov dostop do njega oz. jih preusmerja v preostalih 10 ribnikov v okolici. Tam bodo njihovi mresti na varnem in kmalu bomo lahko v vodi opazovali številne paglavce.
Dvoživke, ki jih je ograja ustavila, zjutraj prenesemo do bližjega primernega ribnika. Samo včeraj (9. 3. 2023) smo jih tako preselili kar 1213, od tega največ navadnih krastač. Še posebej smo se razveselili 292 velikih pupkov, ene najbolj ogroženih vrst dvoživk v Evropi.
Obiskovalce prosimo, da dvoživk ne premikajo na drugo stran ograje.
Pupki in žabe. Foto: Jasna Tarman
Postavitev začasne ograje. Foto: Jasna Tarman
Fotodokumentiranje najdb. Foto: Jasna Tarman
Postavitev začasne ograje. Foto: Jasna Tarman
Navadna pupka in krastače. Foto: Jasna Tarman
Ograja preprečuje dostop do Srednjega ribnika. Foto: Jasna Tarman
Območje trenutnih aktivnosti. Avtorica: Petra Hladnik
Raziskovalci so na Ljubljanskem barju popisali preko 6000 prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Pestrost vrst in življenjskih prostorov že tisočletja ohranja človeško civilizacijo, od zagotavljanja hrane, materialov do zdravega življenjskega prostora.
A številne vrste na Ljubljanskem barju so izginile, so ogrožene ali pa so celo na robu izumrtja.
Po drugi strani pa narašča število invazivnih tujerodnih vrst, ki vztrajno rušijo ranljivo naravno ravnovesje Ljubljanskega barja.
Prav zaradi vse hitrejšega upadanja števila prostoživečih vrst, je bil večji del Ljubljanskega barja zavarovan kot Krajinski park Ljubljansko barje.
Dobrih deset let tako v krajinskem parku izvajamo popise, spremljamo stanje in izvajamo ukrepe za izboljšanje stanja ter obnovo ogroženih življenjskih prostorov in vrst. Ključni dejavnik za uspešnost naravovarstvenih ukrepov je sodelovanje s čim širšim naborom deležnikov: od kmetov, lokalnih skupnosti, stroke do ljudi, ki živijo/te v in ob krajinskem parku.
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta v zadnjih treh letih oblikovala predlog tretjega PUN 2023-2028 v sodelovanju s strokovnjaki za vrste in habitatne tipe, predstavniki varstva narave, gozdarstva in upravljanja z divjadjo, kmetijstva, upravljanja voda in ribištva, nadzora ter varstva kulturne dediščine. Pred sprejetjem Uredbe o PUN 2023-2028 na Vladi Republike Slovenije Ministrstvo za naravne vire in prostor organizira javno razgrnitev in javno razpravo predloga PUN 2023-2028.
Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, tipična življenjska okolja (habitatne tipe) ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni. Natura 2000 je družbena zaveza, kako bomo varovali naravo. Upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je skladno z Zakonom o ohranjanju narave in Uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 opredeljeno z operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Slednji vključuje medsektorsko usklajene varstvene cilje, usmeritve in ukrepe za vrste in habitatne tipe na območjih Nature 2000 ter določa nosilce izvajanja ukrepov.
Javna razgrnitev PUN 2023-2028 bo potekala na portalu e-Demokracija od 23. februarja 2023 do 25. marca 2023. Pisne pripombe k predlogu PUN 2023-2028 lahko zainteresirani oddate prek spletnega obrazca na portalu e-Demokracija na tej povezavi.
Javna razprava PUN 2023-2028 bo potekala v obliki 2-dnevnega spletnega dogodka v sredo in četrtek, 15. in 16. marca 2023. Program javne razprave in povezava do prijave so na voljo na tej povezavi.
Priprava PUN je proces usklajevanja – Skrb za Naturo 2000 je naša skupna odgovornost
Na podlagi informacij o stanju vrst in habitatnih tipov ter sektorskih analiz o učinkovitosti ukrepov v programu upravljanja pripravljavci PUN posodobijo varstvene cilje in oblikujejo predloge in ukrepov Nature 2000 za naslednje obdobje. V pripravi predlogov je sodelovalo več kot 85 strokovnjakov iz 13 organizacij. V nadaljevanju so sektorji predlagali izboljšave in dopolnitve na področju izvajanja ukrepov in administracije, poleg tega pa so izpostavili tudi sodelovanje vseh izvajalcev ukrepov Nature 2000, nadgradnjo informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk ter okrepitev in vlaganje v izobraževanje in ozaveščanje ter promocijo ukrepov. Končna oblika ukrepov je rezultat obsežnih usklajevanj med sektorji in ob sodelovanju deležnikov, ki so potekala na več kot 80 sektorskih delavnicah in se jih je udeležilo več kot 170 predstavnikov različnih sektorjev.
Po zaključku javne obravnave predlaganih ukrepov za Naturo 2000 bo MNVP pripravil usklajen PUN 2023-2028, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
V teh dneh smo zaključili izkope zadnjih od načrtovanih 50 mlak za dvoživke. Ker se ekološke zahteve različnih vrst dvoživk med sabo razlikujejo, smo izkopali 5 različnih tipov mlak, s katerimi jim bomo zagotovili stoječo vodo skozi vse leto.
Na nekaterih nedavno odkupljenih zemljiščih smo izvedli tudi dela za odstranitev lesne zarasti, pomešane z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Na njih bomo v prihodnjih letih ponovno vzpostavili mokrotne travnike in zasadili mejice. Za varstvo dvoživk so namreč poleg vodnih pomembni tudi kopenski habitati, v katerih se številne vrste zadržujejo večji del leta.
Manjša mlaka pri Podkraju. Foto: Katarina Drašler
Večja mlaka pri Iškem morostu. Foto: Katarina Drašler
Med prvimi bodo mreste odložile rjave žabe.Foto: Gregor Lipovšek
Ob razmeroma visokih temperaturah so se v zadnjih dneh dvoživke že pričele prebujati iz prezimovanja in bodo kmalu zasedle mrestišča. Ker so njihove selitvene poti stalne in pogosto prečkajo prometne ceste, številne od njih svojo pot končajo pod kolesi vozil. Do povozov sicer prihaja skozi vse leto, a so zaradi zgoščene spomladanske selitve najbolj opazni ravno v tem delu leta. Voznike v prihajajočih dneh zato prosimo za previdnost, zlasti v nočnem času.
Z namenom zmanjševanja smrtnosti dvoživk bo Direkcija RS za infrastrukturo kmalu pričela z gradnjo cestnih podhodov in stalnih usmerjevalnih ograj na treh najbolj kritičnih odsekih regionalne ceste Vrhnika – Podpeč oz. Podpeč – Ig. Gradnja se bo pričela na 1,3 km dolgem odseku med Gradom Bistra in Dolom pri Borovnici, sledila pa bo izvedba ukrepov na 2 km odseku med Jezerom in Podkrajem. Pozneje bodo s trajnimi ukrepi za varstvo dvoživk opremili tudi črno točko pri Pakem.
Izkopi mlak, obnova kopenskih habitatov in vzpostavitev trajnih ukrepov za dvoživke na cestah se izvajajo v okviru aktivnosti projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in jih sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter projektni partnerji.
Četrtek 16. in petek 17. februar sta bila pomembna dneva za projekt LIFE URCA PROEMYS.
V četrtek je na Univerzi v Firencah potekal prvi obisk nadzornice projekta, ki smo se ga udeležili vsi partnerji. Ob prisotnosti nadzornice, ki jo je program LIFE pooblastil, da oceni napredek in ustreznost izvedbe projekta je glavni partner predstavil dosedanje aktivnosti projekta ter izzive s katerimi se spopadamo pri njegovi izvedbi.
V petek je potekala pomembna delavnica, ki se je je udeležilo 75 strokovnjakov in je prispevala k pripravi celostnega načrta upravljanja za močvirsko sklednico Emys orbicularis. Načrt bo eden najpomembnejših rezultatov projekta LIFE URCA PROEMYS, ki se bori za ohranjanje te avtohtone sladkovodne želve, ki jo ogrožajo raznovrstni dejavniki.
Na delavnici smo predstavili tudi ohranitveno stanje močvirske sklednice v Sloveniji ter aktivnosti, ki so bile bile v preteklosti izvedene za njegovo izboljšanje.
Z reorganizacijo ministrstev se je Ministrstvo za okolje in prostor prestrukturiralo v Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za solidarno prihodnost. Prenos delovnih nalog, javnih uslužbencev, dokumentacije in prostorov bo izveden najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi novele Zakona o državni upravi.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je pristojno za delovno področje ohranjanja narave, upravljanja voda, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, opozarjanja in odprave posledic naravnih nesreč in investicij v okoljsko ter vodno infrastrukturo in naloge na področju prostorskega in urbanega razvoja, spremljanja stanja in trendov v prostoru, razvoja, spodbujanja in promocije urejanja prostora, zemljiške politike, državnega, regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter rudarstva. Kot minister za naravne vire in prostor je v Državnem zboru Republike Slovenije 24. 1. 2023 prisegel Uroš Brežan.
Za delovno področje varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov je pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi minister Bojan Kumer.
Razumevanje pomena mokrišč vpliva na obstoj le-teh! Leta so bila razumljena kot nekoristen svet in marsikje je tako prišlo do izsušitve. V tristo letih je bilo uničenih skoraj 90 % mokrišč po svetu. So take aktivnosti vedno upravičene?
Raziskovalci opozarjajo, da so mokrišča ključna za naše preživetje:
blažijo poplave in podnebne spremembe, predstavljajo vir pitne vode in hrane ter delujejo kot naravna čistilna naprava. Izredna je tudi pestrost vrst. Kar 40 % vseh vrst na svetu živi ali se razmnožuje v mokriščih. Ljubljansko barje je pomembno tudi zaradi ohranjanja najdb koliščarskih naselbin svetovnega pomena.
Zato so bila številna mokrišča zavarovana kot naravni parki, uvrščena v omrežje Natura 2000, nekatera pa celo prepoznana kot mokrišča mednarodnega pomena.
2. februarja 1971 je prišlo do podpisa Ramsarske konvencije, medvladnega sporazuma, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Ta konvencija je bila podpisana v želji, da bi zavrli poseganje v mokrišča in njihovo izginjanje. V spomin podpisa Ramsarske konvencije 2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč, katerega tema je letos »Čas je za obnovo degradiranih mokrišč«.
Ljubljansko barje zaradi dolge zgodovine izsuševalnih del vse bolj izgublja karakteristike mokrišča.
Na Barju danes skoraj ni več živega barja. Od velikega močvirja je ostala gosta mreža izsuševalnih kanalov. Manjša se tudi obseg mokrotnih travnikov. V želji, da bi ohranili največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji, je bilo območje Ljubljanskega barja leta 2008 zavarovano kot Krajinski park Ljubljansko barje.
Na zemljiščih v upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje izvajamo številne ukrepe, namenjene obnovi mokriščnega značaja Barja.
V zadnjih letih je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje pridobil v upravljanje več kot 200 ha površin, na katerih izvaja prilagojeno kmetijsko prakso. Z opuščanjem gnojenja in prilagojeno košnjo intenzivne travnike spreminjamo v ekstenzivne. Opuščamo obnovo izsuševalnih jarkov, ali pa na njih nameščamo pregrade za počasnejše odtekanje vode. Ustvarjamo tudi nove vodne habitate, kjer svoj dom najde pestra paleta živalskih in rastlinskih vrst.
Ključni pogoj za ohranjanje mokriščnega značaja Barja je dovolj visok nivo podzemne vode, ki ga v zadnjih letih budno spremljamo. Na podlagi rezultatov meritev vodostaja načrtujemo oziroma prilagajamo ukrepe, tako za obnovo habitatov kot tudi za ohranjanje arheološke dediščine. Kljub mokrotnemu značaju Ljubljanskega barja v poletnih mesecih opažamo pomanjkanje vode. Pomanjkanje vode pa predstavlja težavo tudi za kmetijstvo. V interesu vseh je tako najti pravo mero med izkoriščanjem in ohranjanjem Ljubljanskega barja.
V decembru 2022 smo v bližini Bistre izkopavali mlake, namenjene varstvu dvoživk. Pri izkopu ene od njih smo odkrili ostanke prazgodovinske koliščarske naselbine – navpične kole, koščke keramike, kosti, kamne in oglje. Zakaj smo izkop hitro zasuli ter mlako nato izkopali na nadomestni lokaciji?
Zaradi pestre zgodovine poseljevanja je celotno Ljubljansko barje evidentirano kot arheološko območje, zato je za tovrstne posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). V projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON smo lokacije mlak uskladili z ZVKDS, da bi te kar najmanj posegale v arheološko dediščino. Ob izdaji soglasja je bila za vsako mlako potrebna tudi arheološka raziskava ob gradnji. To je po naročilu Krajinskega parka Ljubljansko barje izvedla ekipa arheologov iz podjetja Avgusta d.o.o..
Do odkritja ostankov prazgodovinskih kolišč je prišlo v relativni bližini predhodno znanega arheološkega najdišča Naselbina Črešnja. Ali gre za del istega koliščarskega naselja, ali je morda odkrito novo kolišče, bodo pokazale nadaljnje raziskave. Arheologi so natančno popisali lokacijo in odvzeli vzorce za nadaljnjo analizo, s čimer bodo določili starost najdb in vrsto lesa.
Po zaključenem popisu in odvzemu vzorcev smo izkop hitro zasuli, saj so arheološki ostanki kolišč, predvsem organski ostanki, izjemno občutljivi in na zraku hitro strohnijo in propadejo. Kolišče je tako sedaj ponovno skrito v mokri barjanski zemlji, kjer visok nivo podzemne vode nudi ugodne razmere za ohranitev arheoloških ostalin. Shranjevanje organskih arheoloških najdb (les, tkanine, ostanki hrane …) je namreč kljub izjemnemu napredku znanosti tehnološko zelo zahtevno. Kolišča je zato najbolje ohranjati in-situ (v naravi), ob tem pa poskrbeti za ohranjanje visokega nivoja podzemne vode, ki na Ljubljanskem barju tudi zaradi izsuševanja vztrajno pada.
Najstarejša kolišča na Ljubljanskem barju so sicer datirana v čas okoli 4600 let pred našim štetjem in so tako starejša od prvih dinastij egipčanskih faraonov, koliščarji pa so na območju Ljubljanskega barja z več prekinitvami živeli več kot 2500 let. Kljub temu, da nam prvi stalno naseljeni prebivalci in prvi poljedelci v naših krajih niso zapustili piramid in pisave, pa vemo, da je na Ljubljanskem barju v prazgodovini stalo vsaj 43 različnih koliščarskih naselbin v kameni, bronasti in železni dobi. Pri tem nam ohranjeni les, tkanine, živalski in rastlinski ostanki, lahko povedo npr., da so lovske loke izdelovali iz tisovine, deblake iz hrastovih debel, tkali lan za obleke in pletli ribiške mreže, hiše gradili iz prepletenih vrbovih vej in topolovih brun, mleli moko in izdelovali maslo, gojili prašiče, ovce in krave, izdelovali lesene glavnike in pletene košare, gojili ječmen, proso, pšenico, lečo, bob in grah. Iz pelodnih zrn lahko izvemo, ali je bilo podnebje hladnejše ali toplejše, ter ali je bilo v okolici več gozda ali travnikov.
Ali nedavna odkritja prinašajo novi košček sestavljanke v razumevanju koliščarske civilizacije Ljubljanskega barja, bodo pokazale izvedene arheološke raziskave. Do takrat pa smo mlako za dvoživke v dogovoru z ZVKDS izkopali na nadomestni lokaciji v bližini, kjer ob pregledu nismo našli drugih ostankov kolišč.
Ostanek oglja. Foto: Katarina Drašler
Navpični koli v prerezu mlake. Foto: Katarina Drašler
V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo v zadnjih dneh decembra izdali zloženko, ki na preprost način predstavlja pomen vzpostavljanja novih vodnih habitatov za dvoživke.
Čeprav je Ljubljansko barje eno največjih mokrišč v Sloveniji, vode ni vselej v izobilju. Številne vrste se soočajo s pomanjkanjem primernih življenjskih prostorov, zlasti v poletnem času. Ogroženim vrstam dvoživk lahko pomagamo z izkopom novih mlak, ki vodo zadržujejo skozi vse leto, s tem pa omogočajo uspešen razvoj njihovih ličink.
