Sava TIES – Pelinolistna ambrozija
Pelinolistna ambrozija, imenovana tudi žvrklja, je enoletnica, ki v višino zraste od 20 cm do več kot 150 cm. Ima plitve razvejane korenine, steblo pa je pokončno in štirikotno ter posejano z na dotik grobimi dlačicami. 5 do 10 cm dolgi dvakrat pernato deljeni listi so premenjalno nameščeni. Moške rastline proizvedejo velike količino cvetnega prahu, ki ga raznaša veter. Vsaka rastlina proizvede letno med 3000 pa vse do 60.000 semen, ki se širijo z vetrom, na daljše razdalje pa jih raznašajo ptice in sesalci, ki se jim semena prilepijo na kožuh.
Naravno ambrozija izvira iz območja Severne Amerike in Mehike, prvič pa naj bi bila v Evropo prinesena sredi 19. stoletja. Od takrat so jo ljudje nenamerno raznesli v različne dele Evrope skupaj s semeni trav in žit, kjer je pogosto prisotna.
Ambrozijo običajno najdemo v degradiranih habitatih s pogostimi motnjami, ki jih povzroča človek. Tja pa se ne razširi le po naravni poti, temveč tudi s pomočjo človeka. Lahko jo pripeljemo z delovnimi stroji ali premiki zemljine in ji tako omogočimo hitro kolonizacijo ranljivih območji s čemer njeno širjenje še pospešimo! Njena semena lahko v zemlji preživijo tudi do deset let in ostanejo kaljiva, zaradi česar je njeno odstranjevanje časovno še bolj zahtevno. Hitro se razširi posebno na odprtih površinah brez rastja, na primer v prvem letu po opustitvi kmetovanja na njivah. Najdemo jo lahko ob cestah, v naseljih, na gradbiščih, ob železnici, na kmetijskih površinah na robovih posevkov in drugih podobnih površinah. Kjer uspeva zmanjšuje biotsko pestrost, saj upočasni zaraščanje z avtohtono vegetacijo in obnovo naravnih habitatov, ogroža redke rastlinske vrste in naravne združbe, ki rastejo v teh habitatih.
Poleg tega, da negativno vpliva na naravne ekosisteme, pa povzroča tudi ogromno ekonomsko škodo. Na Madžarskem, na primer, letno škodo, ki jo povzroča v kmetijstvu ocenjujejo na 100 milijonov eurov. Njena razširjenost pa se je v zadnjih 30 letih iz nekaj več kot 400.000 hektarjev kmetijskih površin povečala na kar 5 milijonov hektarjev, kar je večina od 6,2 milijona hektarjev kolikor obsegajo vse kmetijske površine na Madžarskem.
Ambrozija, ki prerašča en hektar, letno proizvede okoli 66 kg cvetnega prahu, kar predstavlja ogromen zdravstveni problem! Pelod ambrozije je namreč eden najpogostejših pa tudi najmočnejših povzročiteljev alergij.
Kako jo lahko odstranimo?
Če je ambrozija razširjena na manjšem območju je priporočljivo puljenje celotnih rastlin preden semenijo. V ekološkem kmetovanju je potrebno rastline sejati tako, da kalijo vsaj 10 dni pred ambrozijo. Če je ambrozija prisotna na velikih površinah pa veljata za učinkoviti metodi uporaba herbicidov in oranje do globine najmanj 10 cm. Več pa si o zatiranju in preprečevanju širjenja pelinolistne ambrozije preberete na tej povezavi.
Pri nas je zatiranje ambrozije z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisano od leta 2010.
V skladu s predpisi morajo imetniki zemljišč sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. V primeru ne ukrepanja nam lahko inšpekcija predpiše tudi globo!
