Sava TIES – Dresniki
Dresniki so zelnate trajnice z močnimi korenikami, iz katerih se razvijejo tudi več kot 3 m visoki in 4 cm debeli poganjki. Njihova stebla so pokončna, votla in pri dnu neolistana, listi pa so veliki in široko jajčasti. Cvetovi so združeni v 8 do 12 cm dolga latasta socvetja. Na posamezni rastlini je lahko kar 200.000 cvetov! Njihove korenine segajo do globine 2 m, v širino pa tudi dlje.
Ta opis velja za več podobnih vrst iz skupine dresnikov, pri katerih se uporabljajo tudi enake metode za odstranjevanje. To so japonski dresnik (Reynoutria japonica Houtt.), sahalinski dresnik (Reynoutria sachalinensis (F. S. Petrop.) Nakai and T. Mori) in njun spontan hibrid češki dresnik (Reynoutria x bohemica Chrtek et Chrtková). Sahalinski dresnik lahko zraste celo do 5 m v višino. Vsi pa izvirajo iz Vzhodne Azije.
Japonski dresnik je bil v Evropo prinesen v 19. stoletju kot okrasna rastlina. Predvideva se, da so v Evropo prinesli eno samo rastlino, ki se je kasneje, z vegetativnim razmnoževanjem ter s pomočjo človeka, razširila po vsej Evropi. Prerašča travišča, vlažne in občasno poplavljene površine, bregove potokov in rek ter stoječih voda, robove cestišč, urbana območja … Zelo dobro uspeva na območjih, kjer se uporablja gnojila bogata z dušikom. Povzroča veliko škodo v gospodarstvu, saj zmanjšuje dostopnost območij, odtekanje poplavnih voda, viša stroške vzdrževanja vodotokov in povzroča škodo na infrastrukturi.
Dresnik v prst sprošča snovi, ki preprečujejo rast drugih rastlin, kar imenujemo alelopatija. Te snovi vplivajo tudi na mikroorganizme, ki živijo v prsti, oboje pa posredno povzroča izginjanje domorodnih vrst na območju, kjer raste. Ker spomladi zgodaj požene in zelo hitro raste, zasenči preostale rastline. Učinkoviteje od ostalih tudi privzema hranila iz tal, s čimer zmanjšajo njihovo dostopnost in jih s tem sčasoma izčrpa.
V Veliki Britaniji se z njim prehranjujejo ovce, krave, koze in osli, vendar se pri naših partnerjih v Bosni in Hercegovini njegovo odstranjevanje s pašo koz ni obneslo, saj ga niso želele jesti.
Dresnik tvori skoraj homogene sestoje, v katerih se redko pojavljajo še druge vrste. Preprečuje naravno sukcesijo in obnovo habitatov ter zmanjšuje biotsko pestrost, saj zmanjšuje pestrost rastlinskih vrst na območjih, kjer se pojavlja, posledično pa tudi živali. Največji problem predstavlja v obvodnih habitatih.
Kako jih odstranjujemo?
Dresniki so ene najbolj zahtevnih invazivnih tujerodnih rastlin za obvladovanje. Odstranjujemo jih lahko mehansko ali s pomočjo herbicidov. Mehanske metode so košnja, paša domačih živali in izkopavanje korenin, metode, pri katerih uporabljamo herbicide, pa so škropljenje, premazovanje, injiciranje ali kombinacija teh metod. Herbicidov ne smemo uporabljanje v bližini vode ali v zavarovanih območjih, kjer je to prepovedano. Enkratno odstranjevanje le nadzemnih delov rastlin ni učinkovito. Prav nasprotno. Povzroči le bujnejšo tej hitrejšo rast poganjkov. Glavni problem predstavljajo podzemna stebla (korenike) skupaj s koreninami, saj v njih rastline shranjujejo hranila. Zato dresnika mehansko ne moremo odstraniti, ne da bi odstranili korenike.
Ali ste vedeli?
V vlažnih razmerah lahko le centimeter velik del korenine ali stebla požene in iz njega zraste cela nova rastlina.
