Pestro in slovesno v Bistri ob svetovnem dnevu voda
22. marca – ob Svetovnem dnevu voda, je v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, potekala že 13. prireditve Moja reka praznuje.
Ustvarjalci letošnje prireditve so obiskovalce popeljali na potovanje preko glasbe, čudovitih fotografij ter izbranih citatov naših največjih ustvarjalcev pisane besede (akustični umetnik Karl Vizek, instrumentalni kvartet Semprevivum ter eden naših najbolj uveljavljenih vsestranskih umetnikov Lado Jakša). Zbrane sta še posebej očarali multimedijski predstavitvi Lada Jakše na temo Ljubljanice in ledenikov v obliki projekcije lastnih fotografij ter fotografij Rada Krasnika in Marka Muleja, spremljanih z avtorsko glasbo na različnih instrumentih.
O pomenu in izzivih upravljanja z vodami, zavarovanimi območji ob njih ter pomenu ohranjanja le teh so spregovorili številni govorniki. Polno dvorano obiskovalcev je prvi pozdravil minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Poudaril je, da je treba vodo, ki smo jo nekdaj poleg vodooskrbe obravnavali predvsem kot energetski vir, pomemben dejavnik v industrijskih procesih in v funkciji omogočanja transporta, danes v prvi vrsti obravnavati tako, kot je bila predstavljena na sami prireditvi, se pravi kot kulturni fenomen. Z opozorilom, da Slovenija sicer glede voda ni neposredno in usodno odvisna od ledenikov, ki se zaradi podnebnih sprememb vse hitreje talijo, vendar nas to ne odvezuje od odgovornega ravnanja z vodami, ki potrebujejo svoj življenjski prostor, je kratek govor ministra z navezavo na kontekst letošnjega svetovnega dneva voda dopolnila direktorica Direktorata za vode dr. Lidija Globevnik. Sledil je nagovor direktorja Krajinskega parka Ljubljansko Barje Janeza Kastelica. Spomnil je, da se je prireditev skozi leta iz obrobnega lokalnega dogodka postala eden najbolj prepoznavnih obeleženj svetovnega dneva voda v Sloveniji in opozoril na to, da na Ljubljanskem barju voda determinira tako poselitev kot kmetijstvo. Tega se na žalost zavemo predvsem ob poplavah, k sreči pa obstaja realna možnost, da se bo znotraj skupne evropske kmetijske politike vzpostavil poseben okvir za kmetovanje na zaščitenih območjih narave. Pobudnik prireditve Bojan Čebela je obudil spomin na fenomen reke sedmih imen kot najdaljše reke ponikalnice na svetu in edinstvenim sotočjem dveh podzemnih rek, ki jim ni para v Evropi. Opozoril je tudi na izjemne arheološke najdbe predmetov, katere izvirajo iz bronaste in železne dobe in nakazujejo, da je reka Ljubljanica imela močan obredni pomen. Osrednji govornik direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Matevž Podjed je izpostavil enkratnost prostora ob Ljubljanici od njenega izvira do izliva v svetovnem merilu tako z vidika izredno pestrega in v osnovi dobro ohranjenega naravnega okolja in številnih enkratnih naravnih vrednot kot tudi z vidika bogate kulturne dediščine, katere materialna osnova so od izvira do izliva voda, kamen in les. Največji izziv, ki je pred nami je v tem, da bodo lahko ljudje v porečju reke sedmih imen spet živeli prav od te osnove, za kar ni dovolj le njihovo znanje in podjetnost, temveč potrebujemo tudi ustrezne razvojen politike in spodbude.