1920 Spomenica
Muzejsko društvo za Slovenijo, Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov izda prvi celotni slovenski naravovarstveni program, v katerem poda tudi predlog za ustanovitev “barskega varstvenega parka”: »Na tem mestu bi se dale ohraniti sledeče barske rastline, ki jim sicer prej ali slej preti popoln pogin… Tudi barski ptiči: race, povodne piške in orjaški škurhi bi imeli tu nekaj zavetja.« Predlog ni bil realiziran, so pa že dve leti kasneje zavarovali predlagane vrste živali, med katerimi so bile ptice in tudi želva sklednica.
1951-1995 Zavarovanja posameznih delov Ljubljanskega barja
1951 Odločba o zavarovanju barskega gozda na Ljubljanskem barju (KLO Tomišelj; Uradni list LRS, št. 24/51) , ki je v sedemdesetih letih razširjen in zavarovan kot gozdni rezervat Kozlerjeva gošča.
1976 vpis naravne vrednote Goriški mah
1986 Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 23/86, in Uradni list RS, št. 61/02);
1988 Odlok o razglasitvi Jezera pri Podpeči za naravni spomenik (Uradni list SRS, št. 13/88);
1995 Odlok o razglasitvi Jurčevega šotišča za naravni spomenik (Uradni list RS, št. 20/95) zavaruje šotne ostanke pri Bevkah;
1995 Odlok o razglasitvi Malega placa za naravni rezervat (Uradni list RS, št. 5/95) zavaruje Barje sredi osamelca Kostanjevica
1998 Sporazum o sodelovanju pri razglasitvi KPLB
Devetdeseta so prinesla razmah nevladnih ekoloških gibanj, raziskave in inventarizacije naravne in kulturne dediščine Barja, v tedaj še oddaljeni Evropi pa prve zavezujoče dokumente o obvezi držav članic po varovanju narave in biotske raznovrstnosti. Posledica je bil podpis Sporazuma o sodelovanju pri razglasitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje med občinami na območju Ljubljanskega barja (Ljubljana, Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Ig, Škofljica) ter ministrstvi, pristojnimi za kmetijstvo, okolje in kulturo.
2004 Natura 2000 območji
Prvega maja 2004 je Slovenija je formalno vstopila v Evropsko unijo in sočasno razglasila omrežje Natura 2000. V slovenski pravni red je bila Natura 2000 prenesena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih Nature 2000, ki jo je Vlada RS sprejela 29. aprila 2004, in z dopolnitvami 33. člena Zakona o ohranjanju narave. Določenih je bilo 286 območij na 35 % državnega ozemlja. Dve od teh območij sta bili določeni tudi na Ljubljanskem barju in sicer s šifro SI5000014 Ljubljansko barje kot posebno varstveno območje za ptice in s šifroSI3000271 Ljubljansko barje kot posebno ohranitveno območje za ostale živalske in eno rastlinsko vrsto ter sedem življenjskih prostorov.
2007 Sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi KPLB
Na podlagi tega sporazuma se je v projekt ustanavljanja KPLB aktivneje vključilo resorno ministrstvo za okolje in z njim so bile jasneje določene tudi pristojnosti in odgovornosti posameznih nosilcev, vzpostavljena je bila struktura vodenja in financiranja projekta ustanovitve krajinskega parka.
2008 Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje
Do pomladi 2008 so bile pripravljene strokovne podlage za zavarovanje (varstvo narave, varstvo kulturne dediščine, razvoj ključnih dejavnosti), do poletja istega leta pa je bilo tako strokovno kot politično (strokovni in programski svet) usklajeno besedilo osnutka Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Skladno z Zakonom o ohranjanju narave je bil osnutek dva meseca v javni obravnavi, organiziranih je bilo tudi enajst javnih predstavitev v krajih na območju Ljubljanskega barja, ki se jih je udeležilo več sto domačinov. Na javnih predstavitvah je bilo predstavljen osnutek Uredbe, naravovarstvena izhodišča in prednosti ustanovitve krajinskega parka. S sprejetjem Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje.
2009 Sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje
Upravljanje s KPLB skladno s 19. členom Uredbe o KPLB izvaja javni zavod KPLB. Naloge javnega zavoda so natančno določne v 21. in 22. členu Uredbe o KPLB. Ključni izziv javnega zavoda KPLB je v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kmetovalci in strokovnimi organizacijami najti ustrezno ravnovesje med izkoriščanjem in ohranjanjem Ljubljanskega barja. Na podlagi javnega pooblastila javni zavod izvaja tudi neposredni nadzor v naravi in upravlja s podatkovnimi zbirkami, ki se nanašajo na Krajinski park Ljubljansko barje. Delovanje javnega zavoda je natančno opisano v programskih dokumentih. Delovni telesi javnega zavoda sta svet zavoda KPLB in strokovni svet KPLB.
2011 UNESCO Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Prazgodovinska kolišča okoli Alp sodijo med najpomembnejša arheološka območja kulturne dediščine v Evropi. Leta 2011 je bilo 111 območij kolišč uvrščenih na seznam Svetovne dediščine. Dve od njih sta v Sloveniji, na Ljubljanskem barju. Prazgodovinska kolišča na območju Alp so ostaline vasi iz obdobja med 5000 in 500 pr. n. št. Nahajajo se pod vodo v jezerih, obrežjih in mokriščih zato jih večinoma ne vidimo. Njihov stalen stik z vodo omogoča izjemne pogoje za ohranjanje in ugotavljanje starosti organskih materialov, kot so les, tekstil, rastlinski ostanki in kosti. Številni muzeji nam ponujajo fascinanten vpogled v svet zgodnjih kmetovalcev Evrope, posebej o njihovem vsakdanjem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehničnih inovacijah. Kolišča so tako najboljši arheološki vir za evropska prazgodovinska naselja.
2017 Sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS pri določitvi naravovarstvenih pogojev pri oddaji zemljišč
Za nekatera zemljišča, ki jih Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ponudi v najem, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje predhodno pripravi naravovarstvene pogoje, v katerih opredeli podrobnejše pogoje rabe posameznega zemljišča, npr. prepoved preoravanja travnikov v njive, prepoved izsekavanja mejic in druge lesne vegetacije, omejitve gnojenja, roke za izvedbo košnje košnje ipd. Pogoje Sklad navede v ponudbi za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup. Zapisani pogoji zagotavljajo ukrepe za varstvo narave v daljšem časovnem obdobju, saj se zakupne ponudbe praviloma sklepajo za dobo 10 let.
2018 Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje izvede prve odkupe zemljišč
V okviru projekta PoLJUBA so v letu 2018 skenjene prve pogodbe za odkup zemljišč v Krajinskem parku Ljubljansko barje. V letu 2019 so prva odkupljena zemljišča prenesenena v upravljanje javnemu zavodu, kar je podlaga za začetek izvajanja naravovarstvenih ukrepov na teh zemljiščih.
2019 Vključevanje lokalnih kmetov v skrbništvo zemljišč za doseganje ciljev varstva narave
Za zemljišča, na katerih so se načrtovani naravovarstveni ukrepi Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje v veliki meri prekrivali z dosedanjo kmetijsko prakso, ki so jo izvajali kmetje, smo omogočili oddajo površin v skrbništvo. Javni zavod je v razpisni dokumentaciji definiral naloge bodočih skrbnikov posameznega zemljišča. Skrbniki so se zavezali k izvajanju naravovarstvenih nalog, definiranih v pogodbi (čas in način košnje, sušenje odkosa na travniku, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, prepoved odstranjevanja mejic in druge lesne vegetacije).
2019 – 2020 Doselitev hrošča puščavnika (Osmoderma eremita)
V okviru pojekta PoLJUBA je bilo na območju Mestnega loga na Ljubljanskem barju postavljenih 30 gojilnic za puščavnika. V teh letih sta bili izvedeni dve doselitvi skupno 225 ličink puščavnika, ki izvirajo iz bližnjih še ohranjenih populacij. Pri pregledu prestreznih pasti, ki s pomočjo posebne dišave privabljajo odrasle osebke hrošča puščavnika, so raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo v letu 2022 potrdili uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju.
2020 Doselitev metulja barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus)
V okviru projekta PoLJUBA je bil eden najbolj ogroženih vrst metuljev, barjanski okarček, doseljen v naravni rezervat Iški morost potem, ko so ga sodelavci Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU pod vodstvom dr. Tatjane Čelik uspešno vzgojili in nato na teren prenesli več kot 120 osebkov, kjer ga zadnjih letih niso več opazili.