Doma na Ljubljanskem barju
22. april, dan Zemlje. Zemlja, naš skupni dom, za katerega se zdi, da ga vsem bolj poznamo. Na prvi pogled se zdi, da Zemlja še nikoli ni bila bolj dosegljiva človeku. Z vso tehnologijo in modernimi prevoznimi sredstvi so nam tudi najbolj oddaljeni kotički našega planeta kot na dlani. Na drugi strani pa vse prepogosto ugotavljamo, da sploh ne poznamo svojega lastnega kraja ter narave, ki nas obdaja tu in zdaj. Vse večji ekstremi v naravi nas vabijo k razmisleku, da premaknemo pogled z ekranov bolj pogosto v naravo in da se večkrat odpravimo v naravo na lasten pogon.
Tudi na Ljubljanskem barju smo priča ekstremom, kot so bile lanskoletne poplave poleti, izjemno nizke temperature konec aprila … Prav mokrišča, kot je Ljubljansko barje, nam ljudem nudijo številne ekosistemske storitve, med katerimi je tudi blaženje podnebnih sprememb. Vlažna barjanska tla hladijo ozračje, šota v tleh, kjer je še ostala, pomeni ponor ogljika. Hkrati pa ta čudovita mozaična pokrajina s številnimi življenjskimi prostori pomeni zakladnico rastlinskih in živalskih vrst, ki so že marsikje drugje izumrle. Globoka mokra barjanska tla hranijo tudi tisočletno kulturno dediščino kolišč. Ljubljansko barje predstavlja slab procent celotne Slovenije, a je tako zelo dragocen.
Ponosni smo, da smo doma na Ljubljanskem barju in zato vlagamo vanj!