S podaljšanjem projekta zagotovljena dodatna sezona gojenja barjanskega okarčka
Za projektom PoLJUBA je že četrto leto izvajanja aktivnosti, ki so temeljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljiščih. S tem so bili zagotovljeni osnovni pogoji za izboljšanje stanja najbolj ogroženih habitatnih tipov in vrst na Ljubljanskem barju.
V lanskem letu je bil projekt podaljšan za 21 mesecev, s čimer je zagotovljena dodatna sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka ter dve dodatni sezoni za izvajanje ukrepov za izboljšanje in obnovo stanja projektnih traviščnih habitatnih tipov in vrst vezanih nanje. Uspešno so zaključena vsa dela za izboljšanje stanja habitata kačjega pastirja koščičnega škratca ter izlov tujerodnih želv na območju Ljubljanskega barja. Na približno 170 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč so se tako izvajali različni naravovarstveni ukrepi.
Nadaljevanje gojenja barjanskega okarčka
S ponovno naselitvijo barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost je bila leta 2020 uspešno vzpostavljena nova populacija tega ogroženega metulja, lani pa je bila ta obogatena še z 91 osebki metuljev. V lanskem letu je bil izveden tudi popis velikosti izvorne in ponovno naseljene populacije. Analiza je pokazala, da je obogatitev izvorne populacije v letu 2020 ublažila tako negativne vplive preteklih škodljivih posegov v habitatu kot morebitni negativni vpliv odvzema oplojenih samic v 2020, saj po treh letih ni bil več zaznan upad velikosti populacije. Vzpodbuden je tudi rezultat popisa velikosti novo osnovane populacije. V letu 2022 bo po zaslugi projekta, ki je podaljšan vse do konca septembra 2023, izvedena še druga obogatitev novo osnovane populacije.
Zaključena dela za izboljšanje habitata kačjega pastirja koščičnega škratca
Ker za koščičnega škratca eno glavnih groženj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, v katerih živijo njegove ličinke ter se ob njih zadržujejo odrasli osebki, je bil večji del aktivnosti namenjen prilagojenemu načinu čiščenja jarkov. V lanskem letu so bili tako uspešno obnovljeni krajši odseki jarkov, ki zaradi svoje zaraščenosti niso več nudili primernega življenjskega prostora za koščičnega škratca. Na delih jarkov, kjer se je koščični škratec pojavljal, je bila opravljena košnja ter izvedeno ustrezno redčenje obrežne vegetacije, s čimer je zagotovljena primerna osončenost jarkov. V okviru projekta je bilo med letoma 2019 in 2021 strojno obnovljenih 6 km jarkov, košnja ter odstranjevanje lesne zarasti pa je bila izvedena na 9 km jarkov.
V Strajanovem bregu se je ponovno pojavil travniški postavnež
V dolini Strajanov breg, ki je zanimiva predvsem zaradi prisotnosti redke orhideje Loeselove grezovke, je bil v lanskem poletju ponovno opažen metulj travniški postavnež. Gre za redkega dnevnega metulja iz družine pisančkov (Nymphalidae), ki je vezan na mokrotne ali suhe ekstenzivne travnike. Najdenih je bilo kar 19 gnezd, ki so sedaj ustrezno označena in tako lahko upamo, da bo Strajanov breg postal zatočišče še ene redke in zavarovane vrste.
Izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice
Najpogostejša tujerodna vrsta želve okrasna gizdavka je z vsemi podvrstami, med katere uvrščamo tudi rdečevratko in rumenovratko, uvrščena na seznam vrst evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Zanjo veljajo najstrožji ukrepi, in sicer prepoved prodaje, vnosa v države EU, gojenja, razmnoževanja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, posedovanja ali izpusta v okolje. Kljub temu pa želve številni nevestni lastniki spuščajo v naravo, kjer za iste vire tekmuje z našo domorodno vrsto močvirsko sklednico. Eden pomembnih ukrepov za varovanje močvirske sklednice je tako odstranjevanje tujerodnih želv. V letu 2021 je bilo na projektnem območju odstranjenih sedem tujerodnih želv, skupno jih je bilo tako v zadnjih štirih letih z vršami in vodnimi mrežami iz narave odstranjenih 50, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice.
Po novi tematski poti – Poti med jelšami se bomo lahko sprehodili jeseni
Nadaljujejo se tudi dela za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec lanskega leta, bo zaradi situacije zadnjih dveh let v svoji končni podobi zaživela predvidoma jeseni.
