Na južnem obrobju Ljubljanskega barja se ob robovih vršajev pojavljajo tako imenovana barjanska okna ali retja. Njihov nastanek je posledica vodnega pritiska v vodonosnih plasteh. To so izviri v obliki krožnih kotanj, pogosto podobni večjim lužam ovalne oblike, zaradi česar so jih domačini poimenovali »okna«. Ti izviri predstavljajo pomembno geomorfološko naravno dediščino, ki jo v Sloveniji in tudi v širšem prostoru zelo redko srečamo. V 19. stoletju so bila barjanska okna številčnejša, bilo pa je tudi nekaj večjih, podobnih malim jezercem. Zaradi osuševanja Barja, gradnje melioracijskih jarkov, črpališč pitne vode v Borovniškem in Iškem vršaju, pa tudi zaradi nekaterih bolj sušnih let, so številna izginila, saj so našteti vzroki povzročili znižanje gladine podzemne vode. Danes so prisotni samo še večji izviri.
V preteklosti so imela barjanska okna širši pomen, saj so bila bistveno bolj vodnata kot danes. O njih je pisal že Janez Vajkard Valvazor, podrobneje jih je raziskoval Karel Dežman, kustos Deželnega muzeja, ki je konec 19. stoletja raziskal ostanke ižanskih kolišč.
Z vidika nastanka so kraški kali povsem drugačen pojav, saj so deloma posledica kopičenja vode na neprepustni glineni podlagi, še bolj pa človekove dejavnosti. Na krasu so kali pomemben vir vode, še posebej so pomemben vir pitne vode za ljudi in za živino, za namakanje polj in gašenje požarov. Nekdaj so jih varovali kot največji zaklad, sedaj pa je njihova vloga s spremembami v načinu življenja in kmetovanja za ljudi vse manjša, kali so zapuščeni, zaraščeni in presahli, obenem pa, podobno kot barjanska okna, tudi občasna odlagališča smeti, ob katerih najbolj uspevajo tujerodne invazivne rastline.
Da bi preprečili nadaljnjo degradacijo teh dragocenih vodnih biotopov, so slovenski in hrvaški partnerji na Operativni program teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško 2007-2013 prijavili projekt z naslovom LOKNA – ohranitev in promocija vodnih biotopov: kali in barjanska okna za prihodnost.
V projektu so kot partnerji sodelovali: Javna ustanova Priroda iz Reke (Primorsko-Goranska županja), občina Krk na otoku Krku, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje in Geodetski inštitut Slovenije iz Ljubljane. V 15 mesecih trajanja projekta je bila postavljena skupna metodologija, izvedena inventarizacija 54 barjanskih oken na Ljubljanskem barju in 61 kalov na otoku Krku ter popisana flora in favna v in okoli njih. Na ta način je dodatno utemeljen njihov pomen življenjskega prostora za mnoge rastlinske in živalske vrste. Na podlagi popisa stanja so bila na teh vodnih telesih izvedena sanacijska dela (predvsem čiščenje odpadkov), izbrana barjanska okna in kali so urejeni in označeni za obisk ter povezani z učno potjo barjanska okna. Vsi podatki o oknih in kalih so vneseni v interaktivno podatkovno bazo in prikazani na interaktivnem prostorskem portalu, ki je na razpolago nadaljnjim raziskovalcem in drugim uporabnikom. Pomemben del projektnih aktivnosti je bila tudi promocija, ki se je izvajala preko objav v medijih, razstave fotografij obravanih vodnih biotopov in raziskave le teh tekom projekta, uvodne in zaključne konference ter informativnih gradiv:
- informativna zloženka o projektu LOKNA
- plakat o barjanskih oknih in plakat o krških kalih
- brošura o projektu LOKNA
Za šolsko mladino, ki živi v bližini obravnavanih vodnih biotopov, so partnerji projekta organizirali delavnice in zaključne ekskurzije:
- otroci z Barja so obiskali otok Krk
- otočani pa Ljubljansko barje
Spletna stran projekta:
www.lokna.eu
