Skrinja zakladov Ljubljanskega barja so zdrava, globoka in mokra tla.
Z ohranjanjem takih tal ohranjamo bogato naravno in kulturno dediščino ter številne procese, ki tudi nam ljudem omogoča višjo kakovost bivanja!
Vsak poseg na Ljubljanskem barju mora biti zato izredno premišljen in dobro načrtovan!
Tu imamo v mislih tako gradnjo cest, stavb, nasipavanje, kmetovanje, črpanje podzemne vode kot nenazadnje obiskovanje tega občutljivega prostora.
Ob tem se moramo zavedati, da sestava tal na Ljubljanskem barju ni povsod enaka!
Zahodni del Barja ima bolj plitva tla kot vzhodni, ob prodnih nanosih rek in na osamelcih je sestava tal drugačna kot v osrednjem delu Barja.

Spodaj je poenostavljen pogled na barjansko pokrajino in prerez barjanskih tal. Številke označujejo 7 glavnih barjanskih zakladov, ki jih predstavljamo pod ilustracijo. 

ikona številke
ikona številke
ikona številke
ikona številke
ikona številke
ikona številke
ikona številke
avtor ilustracije: Marijan Pečar

Ljubljansko barje predstavlja najpomembnejši zadrževalnik poplavnih voda v Sloveniji!

Na Ljubljansko barje pritekajo vode z Notranjskega zaledja, s Polhograjskega hribovja ter vode s Krimskega hribovja. Vsakoletne poplave prekrijejo okoli tretjino površine Barja, izredne, velike poplave pa tudi preko polovice barjanske ravnice. Ljubljansko barje je tako največje poplavno območje v Sloveniji. V času poplav so še posebno pomembna globoka barjanska tla s šotno podlago, ki izredno dobro vpijajo vodo. Zaradi izsuševalnih del in kopanja šote je plast šote na Barju danes precej tanjša kot je bila pred dvesto leti, marsikje pa je sploh ni več!

Več o tem

Mokrotni travniki predstavljajo enega od najbolj dragocenih življenjskih prostorov na Barju.

Na takih travnikih uspevajo številne vrste kot so močvirska logarica, divje orhideje kukavičevke, veliki poletni zvonček, različne vrste šašev in trav. Hkrati ti travniki predstavljajo življenjski prostor za mnoge redke in mednarodno ogrožene živalske vrste. Še posebej pomembni so za dnevne metulje, ki so vezani na točno določene vrste rastlin in travniške vrste ptic kot sta veliki škurh in kosec. Poleg mokrotnih travnikov so na Barju zelo pomembni habitati tudi poplavni gozdovi, izsuševalni kanali, jarki ter mejice. V njih najdejo hrano, zatočišče in prehodne poti ptice, netopirji, dvoživke, plazilci, kačji pastirji in druge žuželke. Biologi so na Ljubljanskem barju popisali skoraj 6000 vrst (Seznam vrst Krajinskega parka Ljubljansko barje).

V zadnjih letih so se zaradi različnih človeških dejavnikov, predvsem intenziviranja kmetijske dejavnosti, površine mokrotnih travniških habitatov in mejic občutno skrčile. Vrste, vezane na tovrstne habitatne tipe, so se znašle v neugodnem stanju. Nekatere med njimi so postale celo kritično ogrožene in so njihove populacije na tem, da izumrejo. Posebna grožnja biotski pestrosti na Ljubljanskem barju so tudi invazivne tujerodne vrste, za širjenje katerih smo odgovorni prav mi ljudje! Naučite se prepoznati invazivne tujerodne vrste in nam pomagajte preprečiti njihovo širjenje.

Več o tem

Mokrotni travniki najbolje ščitijo tisočletja stare ostaline koliščarskih naselij.

Voda v globokih barjanskih tleh je glavni varuh organskih ostankov prazgodovinskih koliščarskih naselbin kot so leseni koli, ostanki hrane in oblačil. Te najdbe nam podajo celovito sliko o načinu življenja ljudi pred več tisoč leti. Arheologi nam na podlagi najdb semen lahko povedo, katere kulturne rastline so gojili koliščarji. Na podlagi vlaken lahko spoznavamo iz katerih rastlin so koliščarji izdelovali oblačila. Na podlagi ostankov lesenih kolov lahko razberemo v kakšnih hišah so živeli. Zaradi izredne izpovedne vrednosti omenjenih najdb so bila Ižanska kolišča na Ljubljanskem barju skupaj z ostalimi kolišči okoli Alp leta 2011 uvrščena na UNESCO seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Vlaga v barjanskih tleh jih je ohranila do danes, skupaj pa moramo poskrbeti da jih bo ohranila tudi za prihodnost!

Več o tem

Pod celotno površino Ljubljanskega barja se nahaja podzemna voda!

Kot vir pitne vode jo črpamo na vršajih prodonosnih rek Iške, Želimeljščice in Borovniščice. Največja je vodarna Brest na vršaju reke Iške, ki oskrbuje s pitno vodo Ig in 10% Ljubljane. Danes vodarna Brest izkorišča podzemno vodo predvsem spodnjih vodonosnih plasti. Posebna značilnost Ljubljanskega barja je arteška podzemna voda, ki je pod pritiskom. Zato je na Barju precej enostavno priti do vode. Skozi cev je potrebno zvrtati cev ustreznega premera in arteška voda sama priteče na površje. Za to so na Ljubljanskem barju tudi številni vodnjaki za lastno preskrbo. A kakovost zajetih vodnih virov je ogrožena zaradi velikih obremenitev iz razpršene urbanizacije, kmetijstva in neurejenih komunalnih voda!

Več o tem

Zadnjih dvesto let Ljubljansko barje predstavlja  tudi vir gojene hrane.

Sprva so kmetje na Barju večinoma kosili travnike. Med parcelami so kopali izsuševalne kanale in jarke ter sadili jelše. S tem so ustvarili svojevrsten mozaik travnikov, mejic in vodotokov. Z izsuševanjem je naraščalo tudi število njiv, kjer so gojili različne kulturne rastline (koruza, žito, sončnice, lan, ajda in zelenjava). Danes na barjanskih njivah kmetje večinoma gojijo koruzo. A intenzivno kmetovanje na Barju ni možno in smiselno povsod. Na območjih, kjer se poplavne vode zadržujejo najdlje, je ob poplavah tudi izguba pridelka največja.

Več o tem

Šota, mikrobi in barjanske rastline delujejo kot biofiltri.

Sistem por v tleh deluje kot drobno sito, ki zadržuje različne prašne delce ter prepušča površinsko in meteorno vodo in s tem napaja podzemno vodo. Tla filtrirajo tudi poplavno vodo, ki ob razlitjih iz strug odloži drobne in grobe delce na površinah ob vodotokih. V veliki meri tla filtrirajo tudi izpuste iz naselij, naj gre za fekalno ali industrijsko vodo, ki ni zajeta v kanalizacijo. Poleg fizikalnega filtriranja opravljajo tla še kemijsko filtriranje, nevtralizacijo in razgradnjo škodljivih ali nevarnih snovi. Močvirske rastline porabljajo prekomerne količine hranil v vodi in tudi vežejo nase težke kovine. S tem se preprečuje tudi vstop škodljivih snovi v podzemno vodo. A pozor, tla nimajo neomejene sposobnosti vezave nečistoč. Ko vnos težkih kovin preseže sposobnost vezave, postanejo tla vir teh onesnaževal!

Več o tem

Vlaga z izhlapevanjem hladi ozračje, šota v barjanskih tleh pa skladišči velike količine ogljika.

V času, ko prihaja do vse toplejšega ozračja in vse večjih izpustov toplogrednih plinov predstavljajo barjanska tla še posebej dragocen zaklad. V toplih dneh vlaga iz barjanskih tal izhlapeva in s tem hladi ozračje. Tako je v osrednjem delu Barja vedno za stopinjo do dve ali celo tri hladneje kot na obrobju. Več ko je vlage v tleh, večja je »moč naravne hladilne naprave«. Na drugi strani pa velik delež organske snovi v šotnih plasteh barjanskih tal kopiči ogromne količine ogljika. Šotišča pokrivajo samo 3 % kopnega, vendar je v njih shranjenih 30 % vsega ogljika na svetu. Ohranjanje tal in ukrepi za povečevanje vsebnosti talne organske snovi so zato pomemben prispevek za zmanjševanje CO2 v atmosferi.

Več o tem