10 let od vpisa “Prazgodovinskih kolišč okoli Alp” na UNESCO seznam svetovne dediščine

V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.

“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.

Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.

V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.

Splošne informacije
Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.

 

Slovenija

[Fotografija: koliščarski ostanki na Špici, Ljubljana © City Museum of Ljubljana, MGML, G.Babič]

Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Avstrija

[Fotografija: Raziskovalni potop na kolišču v jezeru Keutschacher, Koroška © Kuratorium Pfahlbauten]
Pet od 111 območij iz enote svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” se nahaja v Avstriji. Štiri območja so v Zgornji Avstrij, v jezerih Attersee in Mondsee, eno območje pa v jezeru Keutschacher na Koroškem. Težko je oceniti celotno število vseh jezerskih kolišč v Avstriji, saj nekatera morda še nikoli niso bila odkrita, medtem ko so druga že za vedno izginila. Trenutno je poznanih 27 znanstveno raziskanih najdbišč, večina jih pripada kulturi okoli jezera Mondsee iz 4. tisočletja pr. Kr.  Najmlajša najdišča spadajo v obdobje 500 pr. Kr. Največja gostota naselbin je na zahodni obali jezera Attersee. Zanimivo je, da kolišča na jezeru Keutschacher niso bila zgrajena na obali, ampak v nizki vodi sredi jezera. Njihove ostanke je odkril Ferdinand Hochstetter, prvi upravitelj Naravoslovnega muzeja na Dunaju, leta 1864. Temu gre zahvala, da je muzej v svoje zbirke in razstave lahko vključil nekaj redkih in pomembnih koliščarskih najdb. Avstrijska območja, ki so del transnacionalnih enote UNESCO kolišč upravlja Zavod za ohranjanje kolišč, ki ga je ustanovila Republika Avstrija in federativni deželi Zgornja Avstrija in Koroška.

Francija

[Fotografija : Jezero Chalain (Jura). Dokumentiranje neolitskih vlečnih sani © Centre de recherche archéologique de la vallée de l’Ain / P. Pétrequin]
Enajst kolišč vpisanih na seznam svetovne dediščine se nahaja v francski Juri, Savoji in Visoki Savoji, v jezerih Chalain, Clairvaux, Aiguebelette, Bourget, Léman in Annecy. Najstarejše vasi so iz obdobja srednjega neolitika, pred 6000 leti, najmlajša kolišča pa so bila opuščena na prehodu iz bronaste v železno dobo, pred 2700 leti, ko so se v obdobju hladnejše klime in povečanih padavin dvignili nivoji jezerskih gladin in je preplavilo koliščarske naselbine. Pod predsedstvom prefekta regije Auvergne-Rhône-Alpes, država, lokalni upravljalci, različne inštitucije in društva skupaj zagotavljajo zaščito kolišč in ohranjanje njihove izjemne univerzalne vrednosti. Vpis v UNESCO je tudi način kako kolišča in arheološke raziskave približati čim večjemu številu ljudi. Številne začasne razstave, na primer v Nacionalnem Muzeju Arheologije v Saint-Germain-en-Laye, in v muzejih v Lons-le-Saunier (Jura), in v Annecy (Visoka Savoja), predstavljajo izsledke dosedanjih arheoloških raziskav. Prva monografija posvečena koliščem iz Savoje in Visoke Savoje izide konec junija 2021, v izdaji Direction Régionale des Affaires Culturelles d’Auvergne-Rhône-Alpes.

Nemčija

[Fotografija: divja jabolka, starost pribl. 5700 let, Alleshausen-Grundwiesen (Biberach) © Landesamt für Denkmalpflege im RP Stuttgart, U. Maier]
18 vpisanih območij se nahaja v Nemčiji, med zahodno obalo Bodenskega jezera v deželi Baden-Württemberg in obalo jezera Starnberger na Bavarskem. Ta kolišča predstavljajo pomemben del serijskega in transnacionalnega vpisa svetovne dediščine “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”. Vzdolž obale Bodenskega jezera se nahaja devet vpisanih območij, šest pa se jih nahaja ob manjših jezerih in v mokriščih Zgornje Švabske. Tri območja na Bavarskem se nahajajo severovzhodno od Landsberg am Lech in na otoku Roseninsel na jezeru Starnberger. Nemški State Monuments Office v Stuttgartu organizira razstavo “Piles, Walls and Cacti” s poudarkom na arheologiji mokrih tal in svetovni dediščini, ki bo na ogled v Garden Fair v mestu Überlingen do 17. oktobra 2021. Druga razstava je v mestu Bad Buchau, v muzeju Federsee Museum z naslovom “Knotted und Sewn Up: Grasses, Bast and Bark – Jacks-of-All-Trades of the Stone Age” in predstavlja nova odkritja na področju arheologije tkanin. Na ogled bo do 24. oktobra 2021. Na Dan svetovne dediščine, 3. julija, bo na sprehajalni poti na otoku Roseninsel organiziran pester in zanimiv program, kjer bodo sodelovali podvodni arheologi, ki bodo predstavljali svojo opremo in kako se raziskuje pod vodo. 23. julija se bo v mestu Pestnecker ponovno odprla kamenodobna vas, s prenovljeno razstavo v paviljonu za obiskovalce, novimi informacijami ter zabavnimi aktivnostmi za vse starosti v zunanjem delu. Poleg tega je obiska vreden tudi kulinarični blog www.palafitfood.com, z novimi tedenskimi vpogledi v lonce in posode kamenodobnih in bronastodobnih kuharjev. Za več navdiha in recepte, pa tudi za informacije o mesečnem kuharskem izzivu, si oglejte Instagram profil @palafitfood.

Italija

[Fotografija: Parco Archeo Natura Fiavé © Soprintendenza per i beni culturali – Trento]
19 UNESCO območij svetovne dediščine kolišč se nahaja v petih italijanskih regijah: deset v Lombardiji, štiri v Benečiji, dve v Piemontu, eno v Furlaniji-Julijski krajini in dve na Južnem Tirolskem. Koliščarski fenomen se razteza med predalpskimi jezeri na severu do padske nižine na jugu. Večina koliščarskih naselbin se nahaja v bližini Gardskega jezera in jezera Varese. Do sedaj najstarejši znani ostanki segajo v zgodnji neolitik, približno 5000 pr. Kr. Med zgodnjo in srednjo bronasto dobo je bilo koliščarsko naseljevanje v porastu. Proti koncu 2. tisočletja pr. Kr koliščarske naselbine v tem delu izginejo. Arheološka izkopavanja so razkrila številne predmete iz brona, rogovja, živalskih kosti, kamna in veliko lončevine. Zaradi izjemnih pogojev, so se ohranile tudi organske najdbe kot je les in tkanine. Visok nivo tehnološkega razvoja koliščarjev v bronasti dobi je postavil temelje za nadaljni kultrni razvoj celotnega območja. Med praznovanjem 10. obletnice vpisa v letu 2021 se bodo odvili številni dogodki: razstave v Benetkah, Brescii, Torinu, ter v mestih Varese, Gavardo, Manerba in Desenzano, koncerti v Polpenazze del Garda, znanstveni sejem v mestu Varese, izobraževalni in izkustveni projekti, eksperimentalna arheologija in otvoritev Archeo-Park Palafitte v mestu Fiavè.

Švica

[Fotografija: pozno bronastodobno najdišče Bevaix, jezero Neuchâtel © Laténium, F. Langenegger]
56 UNESCO koliščarskih območij se nahaja v Švici. Najdemo jih okoli dveh velikih jezer, Ženevskega in Bodenskega, kot tudi na mokriščih, barjih in na obalah manjših jezer vzhodne in severo-zahodne Švice, ter na osrednji švicarski planoti. Tu se je tudi začela “koliščarska mrzlica”, ki se je nato razširila na celotno alpsko regijo. Najdišča kot so Cortaillod, Auvernier, Lüscherz in Arbon, so postala znana onkraj švicarskih meja in celo botrovala poimenovanju celotnih obdobij prazgodovinskih materialnih kultur. “Swiss Coordination Group UNESCO Palafittes” je odgovoren za upravljanje z vsemi švicarskimi območji. Sestavljen je iz predstavnikov 15 švicarskih kantonov z vpisanimi kolišči, predstavnika State Department for Culture in predstavnika Swiss Archaeological Society. Skupaj z ostalimi deležniki, muzeji, zbirkami, švicarsko agencijo “World Heritage Experience Switzerland ” in švicarsko komisijo za UNESCO, bodo švicarski kantoni ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam organizirali številne zanimive dogodke. Eden večjih, bo 8. mednarodna regata deblakov na jezeru Greifensee, v kantonu Zurich,11.-12. septembra 2021. Za več informacij obiščite koledar prireditev na spletni strain www.palafittes.org .

 

Barjanski družinski dan s koliščarji

Pridružite se nam na odkrivanju skrivnosti koliščarjev na Ljubljanskem barju.

PROGRAM
Ljubljansko barje v sebi skriva več tisoč let staro zgodbo prvih poljedelcev, živinorejcev, lončarjev in kovinarjev – koliščarjev.
Barjanski družinski dan bo posvečen raziskovanju skritih zakladov koliščarjev in okolja, v katerega so se naselili.
Na sprehodu po Ljubljanskem barju bomo odkrivali kakšno je bilo življenje v prazgodovini, kako so gradili hiše, kakšna orodja in pripomočke so uporabljali, kakšna prevozna sredstva so poznali.
Zbirno mesto: pred Morostigom, hišo narave in kolišč v centru Igu

Trajanje: 10.00 -13.00
Ciljna skupina: družine

Udeležba na dogodku je brezplačna.

Obvezne prijave na: vodenja@ljubljanskobarje.si, do petka, 18. aprila 2025 do 8.00.(število mest je omejeno!)

Priporočamo: primerno obutev in oblačila, voda, po potrebi malica iz nahrbtnika.

V primeru dežja izvedba dogodka odpade.

Pestro in slovesno v Bistri ob svetovnem dnevu voda

22. marca – ob Svetovnem dnevu voda, je v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, potekala že 13. prireditve Moja reka praznuje.

Ustvarjalci letošnje prireditve so obiskovalce popeljali na potovanje preko glasbe, čudovitih fotografij ter izbranih citatov naših največjih ustvarjalcev pisane besede (akustični umetnik Karl Vizek, instrumentalni kvartet Semprevivum ter eden naših najbolj uveljavljenih vsestranskih umetnikov Lado Jakša). Zbrane sta še posebej očarali multimedijski predstavitvi Lada Jakše na temo Ljubljanice in ledenikov v obliki projekcije lastnih fotografij ter fotografij Rada Krasnika in Marka Muleja, spremljanih z avtorsko glasbo na različnih instrumentih.

O pomenu in izzivih upravljanja z vodami, zavarovanimi območji ob njih ter pomenu ohranjanja le teh so spregovorili številni govorniki. Polno dvorano obiskovalcev je prvi pozdravil minister za naravne vire in prostor Jože Novak.  Poudaril je, da je treba vodo, ki smo jo nekdaj poleg vodooskrbe obravnavali predvsem kot energetski vir, pomemben dejavnik v industrijskih procesih in v funkciji omogočanja transporta, danes v prvi vrsti obravnavati tako, kot je bila predstavljena na sami prireditvi, se pravi kot kulturni fenomen. Z opozorilom, da Slovenija sicer glede voda ni neposredno in usodno odvisna od ledenikov, ki se zaradi podnebnih sprememb vse hitreje talijo, vendar nas to ne odvezuje od odgovornega ravnanja z vodami, ki potrebujejo svoj življenjski prostor, je kratek govor ministra z navezavo na kontekst letošnjega svetovnega dneva voda dopolnila direktorica Direktorata za vode dr. Lidija Globevnik. Sledil je nagovor direktorja Krajinskega parka Ljubljansko Barje Janeza Kastelica. Spomnil je, da se je prireditev skozi leta iz obrobnega lokalnega dogodka postala eden najbolj prepoznavnih obeleženj svetovnega dneva voda v Sloveniji in opozoril na to, da na Ljubljanskem barju voda determinira tako poselitev kot kmetijstvo. Tega se na žalost zavemo predvsem ob poplavah, k sreči pa obstaja realna možnost, da se bo znotraj skupne evropske kmetijske politike vzpostavil poseben okvir za kmetovanje na zaščitenih območjih narave. Pobudnik prireditve Bojan Čebela je obudil spomin na fenomen reke sedmih imen kot najdaljše reke ponikalnice na svetu in edinstvenim sotočjem dveh podzemnih rek, ki jim ni para v Evropi. Opozoril je tudi na izjemne arheološke najdbe predmetov, katere izvirajo iz bronaste in železne dobe in nakazujejo, da je reka Ljubljanica imela močan obredni pomen. Osrednji govornik direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Matevž Podjed je izpostavil enkratnost prostora ob Ljubljanici od njenega izvira do izliva v svetovnem merilu tako z vidika izredno pestrega in v osnovi dobro ohranjenega naravnega okolja in številnih enkratnih naravnih vrednot kot tudi z vidika bogate kulturne dediščine, katere materialna osnova so od izvira do izliva voda, kamen in les. Največji izziv, ki je pred nami je v tem, da bodo lahko ljudje v porečju reke sedmih imen spet živeli prav od te osnove, za kar ni dovolj le njihovo znanje in podjetnost, temveč potrebujemo tudi ustrezne razvojen politike in spodbude.

Doma na Ljubljanskem barju je tudi voda

Na pragu pomladi, svetovnega dne voda in meteorologije smo na Ljubljanskem barju priča poplavam. Kljub temu, da predstavljajo poplave reden dogodek na Ljubljanskem barju, nas te v zadnjih letih vedno bolj presenečajo. Ne pojavljajo se več samo pomladi in jeseni, kot smo bili dolga leta navajeni, pred leti smo doživeli poplave v mesecu avgustu. Tudi trajanje in obseg poplav preseneča.

V veliko pomoč pri vse manj predvidljivih dogodkih so nam javne službe kot je Agencija za okolje, ki izdaja napovedi in opozorila pred nevarnimi hidrološkimi razmerami. Operativna prognostične hidrološka služba neprestano spremlja vodne razmere. V primeru velike verjetnost nastanka izrednih hidroloških razmer izda in objavi opozorilo. S tem ima Agencija za okolje odgovorno vlogo pri zgodnjem povečanju pripravljenosti in zmanjšanju vpliva tovrstnih dogodkov na družbo.

V letošnjih poplavah je na Ljubljanskem barju v večini poplavljala reka Ljubljanica. Ta skrivnostna reka sedmerih imen prinaša na Barje tudi poplavne vode iz Notranjske. V soboto 22. marca v sodelovanju z Humanistično umetniškim društvom Karel Barjanski že 13 leto organiziramo dogodek, ki je posvečen tej reki. Pridružite se nam v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri na dogodku Moja reka praznuje.

 

Odpovedano Znanilci pomladi na Ljubljanskem barju

VODENJE JE ZARADI DEŽJA ODPOVEDANO

Vabljeni na odkrivanje letošnjih znanilcev pomladi na Ljubljanskem barju. Sprehodili se bomo po delu Učne poti Bevke, ob kateri začenjajo cveteti močvirski tulipani. Po močnejšem deževju je velik del travnikov ob poti poplavljen in pogled nanje spominja na nekdanje veliko koliščarsko jezero. Tudi poplave so tipičen pomladi pojav na Ljubljanskem barju, ki privabljajo v svoje naročje številne vodne ptice. V marsikaterem kanalu lahko opazimo tudi mreste, ki pričajo o tem, da so se tudi dvoživke prebudile iz zimskega spanja.

Trajanje: okvirno 2 uri.

Dobimo se 29. marca 2025 ob 9.00 na parkirišču ob izhodišču Učne poti Bevke.

Obvezna oprema: primerna obutev in oblačila, voda, po potrebi malica iz nahrbtnika.

Udeležba na dogodku je brezplačna.

Obvezne so predhodne prijave ( vodenja@ljubljanskobarje.si ) do petka do 15.00, 28. 3. 2025. Število mest je omejeno. V primeru dežja tematsko vodenje odpade.

Pozor, žabja svatba!

Višje temperature in dež sta iz zimskega mirovanja na dan privabila prve dvoživke, ki so se množično napotile proti mrestiščem (mlakam in drugim vodnim bivališčem), kjer se parijo. V obdobju parjenja samec stisne samico v paritveni objem (t.i. ampleksus), samica pa nato začne odlagati jajca v obliki mresta, ki ga samec sproti zunanje oplodi. Že vsaka najmanjša motnja na mrestišču, kot je npr. fotografiranje, zanje predstavlja stres. Zato se lahko par med parjenjem prehitro loči, zaradi česar samica odloži neoplojena jajca. S pogostimi motnjami se število neoplojenih mrestov povečuje, kar zmanjšuje razmnoževalni uspeh dvoživk.

Pomembno je, da imajo dvoživke na voljo primerna mrestišča brez motenj in da je negativen vpliv človeške prisotnosti čim manjši. Zato smo na najranljivejših območjih ob vodnih površinah na parcelah v našem upravljanju postavili opozorilne table. Z njimi obiskovalce obveščamo, da zaradi zagotavljanja ugodnih razmer za ohranitev ogroženih vrst dvoživk dostop do mlak trenutno ni dovoljen. Prav zato so območja tudi pod poostrenim naravovarstvenim nadzorom.

Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov

V torek, 11. marca, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGKP) na Brdu pri Kranju organiziralo posvet Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov. Direktor direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, Wolfgang Burtscher, je uvodoma predstavil Vizijo EU za kmetijstvo in hrano. Poudaril je, da je kmetijstvo in prehrano treba zagotoviti po vsej Evropi, pri načrtovanju in viziji pa upoštevati teritorialne vidike, saj, kot pravi, »ni mogoče enega recepta predpisati za vse kmetijske sisteme«. Vizija prinaša pomembna spoznanja, med drugim, da je treba s subvencijami podpreti tiste, ki to najbolj potrebujejo, to so mladi kmetje ter srednje in majhne kmetije.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mateja Čalušić, je povedala: »Ambicija ministrstva je, da v tem letu pripravimo strokovne podlage in izhodišča za slovensko Vizijo in izpeljemo proces dialoga.« Pri pripravi Vizije Slovenije za kmetijstvo in hrano bo potrebno nasloviti tudi vprašanje, kako naprej s kmetovanjem na zavarovanih območjih, na Naturi 2000, območjih krajinskih parkov, kjer so proizvodnim ciljem nadrejeni neki drugi cilji, npr. glede varovanja narave. »Kmetovanje na varovanih območjih je specifično, zato bi bilo ukrepe na takih območjih treba naslavljati ciljno«, je na posvetu na Brdu pri Kranju poudaril direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Janez Kastelic, kot eden izmed povabljenih govorcev na posvetu.

Popoldne je na Ljubljanskem barju potekal ogled dobrih praks kmetovanja, ki ga je organiziralo MKGP v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, JZ KPLB ter kmeti. Na terenskem ogledu so direktorju direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, Wolfgangu Burtscherju, predstavili tri različne tipe tradicionalnih govedorejskih kmetij v zavarovanem območju: ekološko, ekstenzivno in intenzivno kmetijo. Na terenskem obisku so udeleženci posebej izpostavili posebnosti kmetovanja na mokriščih, s predstavitvijo prednosti in slabosti. Direktor JZ KPLB, Janez Kastelic, je podal predlog, da se za zavarovana območja oblikuje posebne ukrepe z upoštevanjem vseh specifik v okviru skupne kmetijske politike. Wolfgang Burtscher je bil s terenskim obiskom Ljubljanskega barja zelo zadovoljen. Poudaril je pomen ohranjanja tradicionalnih kmetij, kar je posebej zapisano tudi v Viziji EU za kmetijstvo in hrano. Takšni terenski obiski so priložnost, da se izkušnje, ki jih je dobil, prenesejo oziroma se ustrezno dopolnijo tudi v Viziji EU za kmetijstvo in hrano.

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, ozavešča o pomenu varstva narave in izzivih, s katerimi se soočajo ogrožene vrste. Letošnja tema, »Financiranje ohranjanja prosto živečih vrst: naložba v ljudi in planet«, poudarja nujnost novih finančnih pristopov za trajnostno varstvo biodiverzitete.

Krajinski park Ljubljansko barje je največje zavarovano območje mokrotnih travnikov v Sloveniji, ki nudi življenjski prostor številnim ogroženim in zavarovanim vrstam. V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje  pri ohranjanju narave sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, lastniki zemljišč ter strokovnimi organizacijami. Pomemben del finančnih sredstev za izvajanje naravovarstvenih ukrepov v krajinskem parku zagotavljamo z evropskimi projekti. V letošnjem letu v Krajinskem parku Ljubljansko barje izvajamo:

Projekt ŽivoLjuB
V obdobju 2025-2029 bomo nadgrajevali ukrepe, ki smo jih izvajali v že zaključenem projektu PoLJUBA. Glavni cilji projekta so izboljšanje stanja ohranjenosti 4 habitatnih tipov in 14 živalskih vrst, obnova ključnih habitatov za ogrožene vrste, zmanjšanje vpliva invazivnih tujerodnih rastlin ter krepitev trajnostnega upravljanja območja z odkupom zemljišč.

Projekt LIFE4ADAPT
Sedemletni LIFE integrirani projekt bo pripomogel k boljši pripravljenosti Slovenije na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti različnih sektorjev in številnih lokalnih skupnosti.

Projekt LIFE AMPHICON
Na dveh cestnih odsekih bomo spremljali uspešnost prehajanja dvoživk skozi podhode, vzpostavljali nove vodne habitate, izboljševali stanje kopenskih habitatov, izvedli serijo naravoslovnih dni za lokalne šole ter ozaveščali o pomenu ohranjanja dvoživk.

Projekt LIFE URCA PROEMYS
Večino aktivnosti bomo izvajali v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Na 100-metrskem odseku brega Velikega ribnika bomo izvedli renaturacijo brežin, nadaljevali bomo z zaščito gnezd močvirskih sklednic, odstranjevanjem tujerodnih vrst želv ter ozaveščanjem o pomenu ohranjanja močvirskih sklednic.

Projekt DIVERSE
Raziskali bomo potencial uporabe kmetijske, gozdarske in agroživilske biomase. V sodelovanju s strokovnjaki iz različnim področij bomo preučili primere trajnostne rabe biomase.

Razpis za prosta delovna mesta

V Krajinskem parku Ljubljansko barje zaposlujemo!

Zaradi začetka izvajanja Programa dela za leto 2025 razpisujemo prosta delovna mesta za naravovarstvena svetovalca m/ž  (kraj dela projektna pisarna Škofljica), naravovarstvena sodelavca (kraj dela projektna pisarna Škofljica) ter za glavnega računovodjo VII m/ž (kraj dela Notranje Gorice). Več na spodnjih povezavah:

 

–  Naravovarstveni svetovalec za izvajanje nalog podnebnega sklada – M/Ž

–  Naravovarstveni sodelavec za izvajanje nalog podnebnega sklada – M/Ž

–  Glavni računovodja VII/1 – M/Ž

Predstavitev dediščine

V sodelovanju z LAS Barje z zaledjem vas v četrtek 6. marca 2025 ob 17.00 vabimo na predstavitev dediščine v občini Log-Dragomer, ki bo potekala v dvorani na naslovu Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici.

Udeležba na predstavitvi je brezplačna. Zaradi lažje organizacije in priprave prostora organizatorji vljudno prosijo, da svojo udeležbo predhodno potrdite na e-naslov: info@lasbarje.si.

Predstavitev naravne in kulturne dediščine bo potekala tudi v ostalih občinah LAS Barje z zaledjem. Urnik in lokacije ostalih predstavitev si lahko ogledate v vabilu.