V letu 2021 arheologija praznuje svoj jubilej! Pred desetimi leti, 27. junija 2011 so bila “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” vpisana na UNESCO seznam svetovne dediščine. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. 111 izbranih območij predstavlja več kot 1000 drugih odkritih območij iz obdobja neolitika in bronaste dobe. Ob deseti obletnici njihovega vpisa se bodo okoli Alp odvili številni dogodki.
“Prazgodovinska kolišča okoli Alp” so izjemnega pomena za razumevanje in poznavanje evropskih kultur bližnje prazgodovine. V 19. stoletju so se učenjaki zavedeli, da ima zgodovina človeške vrste in civilizacij večjo kronološko globino, kot so predvidevali antični zapisi in verska besedila. Spoznanje, da je človeška vrsta sočasno obstajala z že izumrlimi živalskimi vrstami, je pomenilo rojstvo prazgodovine. Leta 1854 so zaradi začasnega znižanja nivoja vode alpskih jezer, ki je bila posledica sušnega obdobja, luč ugledali koli in večje količine keramike in kamnitega orodja na obalah Züriškega jezera v Švici. Ti enostavno dostopni ostanki naselbin na kolih so bili hitro datirani v obdobje med zadnjo ledeno dobo in Antiko. To je arheologom omogočilo dokazati obstoj neolitskih naselbin v alpskem območju, v času ko so prazgodovinske civilizacije prvič začele z razvojem poljedelstva in vzrejo domačih živali.
Veliko koliščarskih območij je dobro ohranjenih in so izjemne arheološke vrednosti. So odlični laboratoriji za raziskovanje vpliva klimatskih sprememb v prazgodovinskem in kasnejšem času. Ker se nahajajo pod jezersko gladino, v močvirjih in v vlažnih tleh z odsotnostjo kisika, je to omogočilo ohranitev organskih ostankov kot so les, rastlinski ostanki, pa tudi hrana in tkanine. Tudi odpadki in drugi ostanki starodavnih naselbin so bili hitro prekriti z debelo plastjo rastlinskih ostankov in karbonatnih usedlin. V odsotnosti kasnejše poljedelske aktivnosti so bila območja nedotaknjena in do današnjih dni se je ohranilo veliko število arheoloških ostankov. Koliščarska območja so izjemni arheološki arhivi za preučevanje in razumevanje vsakdanjega življenje v neolitiku in bronasti dobi. Iz tega razloga jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine.
V letu 2021 obeležujemo 10 obletnico vpisa z več dogodki na različnih lokacijah okoli Alp, na jezerih in v mokriščih, na interpretacijskih poteh in v muzejih. Pregled skupnih, kot tudi posameznih aktivnosti šestih držav, lahko najdete na spletni strani www.palafittes.org. Do 26. junija 2021 se 111 koliščarskih območij svetovne dediščine predstavlja v zavihku »Countdown«. Pod zavihkom »10 years – 100 stories« (10 let – 100 zgodb) naša virtualna razstava ponuja vpogled na koliščarska območja in vsakdanje predmete, ki so bili tam odkriti.
Splošne informacije Upravljanje z UNESCO dediščino kolišč je od vpisa na Seznam svetovne dediščine leta 2011 skupna naloga šestih držav članic: Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Mednarodna koordinacijska skupina UNESCO Palafittes (ICG) je bila ustanovljena, da zagotovi mednarodno koordinacijo. Glavna pisarna je v mestu Basel v Švici in je kontaktna točka za vsa vprašanja in informacije o tej enoti svetovne dediščine.
Dve slovenski vpisani območji kolišč se nahajata na Igu, na Ljubljanskem barju. Na širšem območju Ljubljanskega barja je poznanih preko 40 najdišč kolišč. Ta so s prekinitvami poseljevala območje med približno 4500 in 2000 p. n. š. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj bogatih najdb, med drugim bogato okrašena keramika in kipci, ter najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki skrbi za upravljanje in varovanje celotnega območja, še posebno pa dveh območji kolišč vpisanih na UNESCO seznam. S spodbujanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi skrbi za ustrezno ohranjanje, zaščito in promocijo izjemne univerzalne vrednosti kolišč. Poleg rednih aktivnosti hidrološkega monitoringa nivoja podtalnice in komunikacije z deležniki, Krajinski park sodeluje z Občino Ig kot vodilnim partnerjem pri vzpostavitvi novega interpretacijskega centra, povezovalne poti in rekonstrukcije koliščarske naselbine na Barju, kjer bo velik poudarek ravno na predstavitvi dediščine kolišč ter naravnih danosti, ki so omogočile njihovo ohranitev. 28. avgusta bo, kot vsako leto, Društvo Fran Govekar na Igu organiziralo Koliščarski dan, kjer bo letos poudarek na koliščarski kulinariki, ter praznovanju 10. obletnice vpisa kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Vabimo vas, da se nam pridružite na odkrivanju zanimivosti iz sveta dvoživk in želv. Naučili se bomo tudi, kaj lahko naredimo za ohranjanje ogroženih vrst dvoživk in želv. Čakajo vas tudi tradicionalne pastirske igre ter številne gibalne igre. Ne bo manjkalo niti glasbe in plesa. Čaka vas tudi poslikava obraza, spoznavanje tabornikov, številne ustvarjalne delavnice ter knjigobežnica.
Osrednja tema letošnjega koliščarskega dne je prvi poljedelci. Obiskovalce zopet čaka bogat nabor delavnic od koliščarske kuhinje, arheoloških in naravoslovnih, keramičnih, lokostrelskih in drugih delavnic. Poleg delavnic pa bo pestro tudi na osrednjem prizorišču, kjer si bo moč ogledati predstavo koliščarji z Velikega jezera, prisluhniti predavanju o koliščarjih dr. Antona Veluščka ter pokukati v skrinjo zakladov Varuha zakladov Ljubljanskega barja.
V tednu evropskih dnevov arheologije vas vabimo, da se nam v sredo, 12. 6. 2024 ob 16h pridružite na odkrivanju arheološke dediščine Ljubljanskega barja s kolesom.
Skozi barjanski mozaik se bomo zapeljali čez območje prve kolonizacije Ljubljanskega barja. Na območju Škofljice bomo poiskali sledove rimske ceste, ki je povezovala današnjo Škofljico z Igom.
Sprehod skozi čas nas bo vodil na območje prazgodovinskih kolišč na Igu, kjer bomo skupaj odkrili, zakaj so si prislužila vpis na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Kratek postanek na Igu za obnovitev zaloge vode bomo izkoristili tudi za kratko predstavitev zgodovine poselitve in arheoloških raziskav na tem območju.
Vzdolž reke Iške se bomo vrnili nazaj proti izhodišču in se s postankom ob Ljubljanici spomnili še na mnoge arheološke zaklade, ki so jih odkrili v njeni strugi.
*Izlet primeren za starejše od 15. let. Trasa je dolga 30 km, kar predstavlja 3 h zmernega kolesarjenja s postanki. Primerno za kolesa s širšimi gumami, saj velik del poti poteka po makadamski podlagi. Priporočena uporaba čelade, obvezno spoštovanje cestno-prometnih predpisov.
V soboto, 1. 6. 2024, smo z obiskovalci prvega Barjanskega družinskega dne spoznavali pestrost prav posebnega kotička Ljubljanskega barja, naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu.
Dogodek je bil posvečen dvoživkam in želvam – skupinama, ki jima posebno pozornost namenjamo v dveh velikih evropskih projektih, LIFE AMPHICON in LIFE URCA PROEMYS. Z malimi raziskovalci smo iskali in reševali uganke, spoznali telemetrijo močvirske sklednice, nastavili vodno past za lovljenje želv, raziskovalni vodne nevretenčarje, srečali pa smo tudi morje malih krastač, zeleno žabo in velikega pupka. Ob koncu so si obiskovalci izdelali še papirnato “žabco”, s pomočjo katere bodo lahko utrdili novo znanje in spoznali še kakšno zanimivost iz sveta dvoživk.
V prihodnje načrtujemo izvedbo več podobnih dogodkov, naslednjega že jeseni. Takrat bodo osrednja tema raziskovanja koliščarji.
Pretekli petek smo slavnostno odprli novo tematsko pot, Pot na Mah. Na njej bodo obiskovalci spoznavali bogastvo naravnih znamenitosti tega izjemnega območja. Posebna pozornost je posvečena dvoživkam, ki so ena najbolj ogroženih živalskih skupin na svetu. V sklopu tematske poti je nastala tudi učilnica v naravi, ki bo še posebej priročna za vse nadobudne raziskovalce, ki jih zanima življenje v mlaki. Obiskovalcem je na voljo tudi nova opazovalnica za ptice, pot pa skriva še številna druga presenečenja. Izhodišče Poti na Mah je v kraju Goričica pod Krimom, pri gasilskem domu PGD Goričica – Prevalje pod Krimom.
Vzpostavitev Poti na Mah je potekala v tesnem sodelovanju Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje in Občine Brezovica, ki je na poti zgradila opazovalnico za ptice ter uredila vstopno točko. Pri tem niso pozabili na najmlajše, za katere so pripravili nova igrala. Pot na Mah je dostopna peš ali s kolesom, obiskovalcem pa priporočajo, da si za obisk rezervirajo vsaj uro in pol časa. Primerna je za raziskovalce vseh starosti in ponuja edinstveno priložnost za spoznavanje naravnih lepot Ljubljanskega barja. Obilne padavine v preteklih dneh so snovalcem poti sicer nekoliko ponagajale, zato obisk priporočajo, ko bo voda z Barja odtekla.
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, je ob odprtju poti poudaril pomen sodelovanja med parkom, lokalno skupnostjo ter njenimi prebivalci, brez katerih ne bi mogli urediti poti. Ob tem se je vsem zahvalil za plodno sodelovanje.
Metod Ropret, župan Občine Brezovica, je povedal, da se v Občini Brezovica zavedajo, da je dobro ohranjena narava privilegij, zaradi katerega ima Ljubljansko barje velik potencial in veliko vrednost tako za obiskovalce, kot za ljudi, ki tu živijo. Ob tem je namignil, da Pot na Mah ni edina pridobitev na področju infrastrukture za obiskovanje, ki jo načrtujejo.
Pomen izobraževalnih in ozaveščevalnih aktivnosti za izboljšanje razumevanja izzivov v varstvu narave je izpostavila vodja projekta LIFE AMPHICON, Suzana Levstek, ki je ob tem pozdravila novo pridobitev. Pot je namreč prva izmed treh, ki jih bodo v okviru projekta vzpostavili na različnih zavarovanih območjih po Slovenij.
Pot na Mah je eden od rezultatov projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON, v katerem Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje sodeluje od konca leta 2019. Projekt celostno naslavlja problematiko zmanjševanje številčnosti populacije dvoživk zaradi izgube življenjskih prostorov ter njihove razdrobljenosti. Med drugim je bilo na Ljubljanskem barju izkopanih 50 manjših mlak, namenjenih dvoživkam, izboljšanih je bilo več kot 15 hektarov mokrotnih travnikov in zasajenih več kilometrov novih mejic. Nedavno je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zaključila tudi prenovo 2,2-kilometrskega odseka državne ceste Ig-Podpeč, ki je zdaj opremljen s 43 podhodi za dvoživke in 4 km usmerjevalnih ograj. Na podoben način bosta na Ljubljanskem barju urejena še dva cestna odseka.
Vabljeni v Tehniški muzej Slovenije v Bistri, da preživite Poletno muzejsko noč, ki se bo dogajala 15. junija od 18:00 do 24:00, skozi cel dan pa bodo na ogled stalne in občasne razstave. Del programa je tudi projekcija dokumentarna filma o Krajinskem parku Ljubljansko barje, ustvarjalcev Mateja Vraniča in Davorina Tometa.
Program:
18.00-24.00 Študentska razstava magistrskega študija Grafičnih in interaktivnih komunikacij Naravoslovnotehiške fakultete UL o novih grafičnih rešitvah celostne podobe muzeja
18.00-18.30 Odprtje panojske razstave ob 30. letnici delovanja Antonijevega rova v Idriji »Knapi
18.30-19.30 Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke na obisku
18.00-20.00 Mercedes-Benz Klub Slovenija se predstavi
19.00-21.00 Vožnja s starodobnikom Fiat Balilo
20.00-21.00 Pripovedovanje pripovedovalske skupine Tu in Tam
22.00 Projekcija krajšega dokumentarnega filma o Ljubljanskem barju Pozabljene in zamolčane vrednote vode
Razstave:
Dobrodošli v Tehniškem muzeju Slovenije O svetlobi Robot.si Lojze Vodovnik
Ljubljansko barje je največji kompleks mokrotnih travnikov, njiv, grmišč, gozdnih ostankov in mejic v Sloveniji. Je neločljivo povezano z vodo. Tu dom najdejo številne redke in ogrožene vrste.
Barjanski družinski dan bo posvečen raziskovanju skritih kotičkov Naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu ter njegovih živalskih prebivalcev. Posebej se bomo posvetili spoznavanju žab in drugih dvoživk ter naši edini domorodni sladkovodni želvi, močvirski sklednici.
Dogodek bomo izvedli v okviru projektov Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON in Projekt ohranjanja močvirske sklednice v Italiji in Sloveniji – LIFE URCA PROEMYS.
Trajanje: okvirno 2 uri.
Obvezna oprema: škornji ali druga primerna obutev, zaščita za sonce in insekte, voda in po potrebi malica iz nahrbtnika.
Udeležba na dogodku je brezplačna. Obvezne so predhodne prijave (info@ljubljanskobarje.si) do četrtka, 30.5. 2024. Število mest je omejeno.
Barjanka je turistično športni dogodek, ki povezuje lokalno skupnost, občine, ponudnike in društva. Namen tega dogodka je predstaviti lepote Ljubljanskega barja in obuja spomine na začetek kolesarskih tekmovanj, ko so prve kolesarske dirke še potekale po makadamskih cestiščih.
Trasa: poteka po vseh občinah v Krajinskem parku Ljubljansko barje in bo dolga 77 km, zemljevid trase
Delegacija Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško: Food and Agriculture Organization of the United Nations, FAO) je ob robu Mednarodnega foruma “Čebele za ljudi, planet in mir” v četrtek, 23. maja, obiskala tudi Krajinski park Ljubljansko barje.
Forum je potekal je potekal v okviru Svetovnega dne čebel, zato smo delegatom pripravili program, vezan na opraševalce. Rok Šturm iz Nacionalnega inštituta za biologijo jim je tako predstavil večletno raziskavo o opraševalcih na Ljubljanskem barju, pri pridelovalcu ameriških borovnic Jele Kitt iz Borovnice pa so si ogledali borovničev nasad ter čebelnjake, v katerih so naseljene čebelje družine, ki oprašujejo tudi ameriške borovnice.
Ob zaključku obiska sta našim gostom dobrodošlico zaželela še direktorica Tehničnega muzeja Slovenije, Barbara Juršič, in župan Občine Borovnica, Peter Črnilogar. Prav v čudovitem ambientu Tehničnega muzeja Slovenije smo delegatom pripravili še pokušino medu, pridelanega v čebelnjakih, ki so si jih ogledali, medenega napitka, ki ga je izdelal eden od čebelarjev Čebelarskega društva Borovnica, ter peciva, ki so ga napekle članice Društva podeželskih žena »Ajda« Borovnica.
